Potem ko bodo sindikati zbrane podpise vložili v parlament, mora predsednik državnega zbora Borut Pahor v 30 dneh določiti datum referenduma. Na njem bodo volivci odločali o naslednjem vprašanju, ki ga je navedel delavski direktor na SŽ Albert Pavlič: "Ali ste za to, da se predlog zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic uredi drugače, kot ga je predlagatelj oziroma ministrstvo za promet uvrstil v proceduro državnega zbora?"
Referendum bo uspešen, če ga bo podprla več kot polovica volivcev, ki se bodo udeležili referenduma, s tem pa bo reševanje problematike železnic, ki se kopljejo v vse večji izgubi, odloženo. "Prvenstveno to pomeni, da se bo moral predlagatelj v bodoče uskladiti s socialnimi partnerji, v praksi pa to pomeni, da najmanj eno leto ni mogoče obravnavati zakona s podobno vsebino v državnem zboru," je pojasnil Pavlič.
Kot je znano, se je večina sindikatov na železnici odločila za predhodni zakonodajni referendum, saj z ministrstvom za promet, ki je predlagalo zakon o privatizaciji in preoblikovanju železnic, niso dosegli soglasja o reorganizaciji družbe. Vlada namreč v zakonskem predlogu zagovarja delitev SŽ na holding in tri odvisne družbe, večina sindikatov pa vztraja na enovitem sistemu. Ker vlada ni popustila pri zakonskem predlogu, sindikati pa niso dosegli niti rednega postopka obravnave zakona v državnem zboru ter s tem povezane širše razprave o železnicah, so se odločili, da z referendumom zaustavijo sprejetje po njihovem mnenju neustreznega zakona.