Parlamentarna preiskovalna komisija, ustanovljena z namenom ugotavljanja dejanskega stanja v državnem tožilstvu, je oblikovala seznam prič, ki jih bo predvidoma jeseni povabila k zaslišanju.
Zahteva po dodatni dokumentaciji
Na ustanovni seji v začetku meseca so se člani komisije dogovorili o načinu dela. Na njihovo zahtevo pa jim je generalna državna tožilka posredovala poročila o opravljenih nadzorih nad delom tožilcev za obdobje 2000 - 2004, danes pa so se odločili, da bodo zahtevali še dodatno dokumentacijo.
Tako bodo zahtevali celotno poročilo o opravljenem strokovnem nadzoru nad delom tožilcev na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in na Ptuju, njihove vodje, ki so opravljali mandat v omenjenem obdobju, pa bodo zaprosili, naj jim v pisni obliki dostavijo svoj pogled na dogajanje.
Prav to gradivo bo po mnenju predsednika komisije Dimitrija Kovačiča (SDS) lahko tudi podlaga za samo napovedano zaslišanje prič, ki jih bo opravila komisija v prihodnje. Komisija bo zahtevala tudi poročilo tričlanske nadzorstvene komisije, ki je pregledala zadevo Železnik. Iz poročila, ki zajema tudi zadevo Železnik in ga je že prejela komisija, je Kovačič izpostavil, da je bilo "le v 67 zadevah Železnikovo delo ocenjeno kot zadovoljivo, v vseh ostalih 310 zadevah je bilo njegovo delo ocenjeno kot nezadovoljivo".
Imen prič javnosti ne bodo razkrili
Kovačič pričakuje, da bodo priče dodatno razjasnile zadeve in odgovorile na morebitna vprašanja članov komisije. Upa, da bo zasledovani cilj ugotovitve dejanskega stanja v državnem tožilstvu komisija lahko ugotovila tudi na podlagi pričevanja prič. Gre za osebe, ki se nanašajo na ugotovitve o nepravilnostih, ki so jih ugotovili iz splošnega poročila, je dejal Kovačič. Ob tem pa povedal, da so se dogovorili, da njihovih imen javnosti ne bodo razkrili.
Kljub temu načelnemu dogovoru je Kovačič izpostavil Železnika. "Glede na to, da je bila ta zadeva tako javno odmevna, tako da lahko že govorimo o zadevi Železnik, je tudi razumljivo, da ne morem tega imena izpostaviti kot zaupnega." Glede vseh ostalih pa zaradi interesov preiskave Kovačič ni razkril njihove identitete.
Kar polovico nepravilno rešenih primerov
Komisija bo zahtevala tudi dodatno pojasnilo v zvezi s poročilom, ki se nanaša na leto 2004, ko je bilo opravljenih 12 pregledov posameznih zadev, v šestih primerih pa so bile ugotovljene nepravilnosti. To pomeni, da so kar za polovico primerov ugotovili, da so bile "tako ali drugače" nepravilno rešene, kar je za Kovačiča zelo zaskrbljujoč podatek.
Med pričami tudi Glavar?
V času od njene formalne ustanovitve so različni posamezniki in institucije komisiji poslali že kar nekaj gradiva, ki ga bodo lahko uporabili pri nadaljnjem delu. Na tej podlagi je danes določila dve osebi, ki jih bodo zaslišali kot priče. Poleg Železnika se tako kot priča omenja še leta 2001 razrešeni vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Marjan Glavar.