Biološka mama Saše Mulca je od doma odšla v Koper, prekinila stike z domačimi in v tem času rodila otroka. Po dveh mesecih je skrb za sina predala svoji mami. Stara starša sta ga vzgajala kot svojega sina.
"Po 11 letih sem ugotovil, da sta to moja stara starša in od stare mame zahteval, da na Centru za socialno delo Cerknica zaprosi, da bi videl svojo mamico," je pripovedoval Mulec.
Mati je sina res obiskala, a zgolj za kratek čas – spila je kavo in pojedla kosilo. Naslednjič je prišla šele čez nekaj let, na pogreb svojega očeta. Potem je začela poglabljati stike s sinom in svojo mamo in Sašu občasno tudi kaj prinesla. A Sašo je od mame, ki jo je dojemal bolj kot teto, želel le eno - da bi mu povedala, kdo je njegov oče.
"Rekel sem ji, naj mi pove očetovo ime, pa je rekla, da mi bo že povedala, ko bo čas," je povedal.
Medtem sta se mu rodila dva sinova, a mama mu še vedno ni želela povedati kdo je njegov oče. Stiki z njo so postajali vedno bolj redki, danes jih sploh ni več.
Leta 1995 leta je šel Sašo prvič na Center za socialno delo v Kopru, a vedno dobil enak odgovor - da je na podatkih plomba in da mu ne smejo povedati nič. Sašo sumi, da zato, ker je to moški, ki je na položaju. Šele ko bo eden od bioloških staršev umrl, boste izvedeli, kdo je, so mu povedali na centru za socialno delo. Da bi s tožbami prišel do imena, Sašo nima srca.
Rad bi vedel le, kdo je moj oče in da bi moja sinova spoznala, čigava kri se pretaka po naših žilah, pravi Mulec. V Loški dolini je občasno slišal za kakšno ime, a gre le za govorice.
Sašo, ki je po poklicu poštar, tam vsak dan raznaša pošiljke in sem in tja se vpraša, če jo morda dostavi tudi na dom svojega očeta.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.