'Želimo močno Evropo'

Nemška kanclerka Angela Merkel in slovenski premier Janez Janša sta se na pogovorih v Berlinu zavzela za uresničevanje ciljev lizbonske reformne strategije, ki naj bi pospešili razvoj Evrope. "Želimo močno in dinamično Evropo," je po pogovorih poudarila Merklova, medtem ko je Janša dejal, da se Slovenija z reformami že trudi "uresničiti ključni del lizbonske strategije".

Izvajanje lizbonske strategije bo glavna tema vrha Evropske unije prihodnji teden 23. in 24. marca, v tem okviru pa bo še posebne pozornosti deležna direktiva o storitvah. "Direktiva je kompromis med tistim, kar je potrebno za razvoj trga storitev v EU, seveda pa ne gre zanemariti negativnih posledic za delojemalce v članicah," je Merklova podprla kompromisni predlog, s katerim pa Slovenija ni tako zadovoljna.

V EU in NATO med Slovenijo in Nemčijo praktično ni razlik pri pomembnih vprašanjih, sicer pogledov ni zaostroval Janša. "Gre za pomembno in močno zavezništvo," je poudaril premier ter nadaljeval, da obstaja "veliko podobnosti med reformami, ki se pripravljajo v Sloveniji in Nemčiji". Njihovo izvajanje ni lahko, sta se strinjala sogovornika. "Gospodarski razvoj Slovenije je tako napredoval, da spremembe niso več enostavne," je menila Merklova.

"Da stanje ni ravno slabo, reformam ne pomaga, pripravljenost na modernizacijo je večja, kjer stvari ne gredo dobro. Vlada se jih je lotila zdaj, ko stvari še dobro tečejo, zato gre tudi za vprašanje prepričljivosti. A želimo biti še uspešnejši, imeti višjo rast, da bi hitreje ujeli razvite države," je razložil premier. "Vemo, da bomo v finančni perspektivi EU po letu 2013 neto plačnik v evropski proračun, a na to ne gledamo s slabe strani," je še dodal.

O predsedovanju EU, ustavni pogodbi in evropski perspektivi za Balkan

Kanclerka in premier sta se pogovarjala tudi predsedovanju EU, ki ga bo Nemčija prevzela v prvi polovici leta 2007, Slovenija pa leto dni pozneje, ustavni pogodbi povezave ter evropski perspektivi za Balkan in celo nastajajoči misiji EU za volitve v DR Kongo, kjer bo Nemčija verjetno nosilka, Slovenija pa bo, po Janši, prispevala "po svoji moči".

"V osnovi Nemčija podpira evropsko perspektivo za Balkan," je dejala Merklova. Razen članstva je sicer mogoče regiji ponuditi tudi privilegirano partnerstvo, a dejansko imajo balkanske države drug status pri vključevanju: gre predvsem za politično stabilizacijo v regiji in pot do tja je drugačna, brez evropske perspektive pa do nje ni mogoče priti, je še menila kanclerka.

"Brez evropske perspektive ni pozitivnih alternativ za Balkan," je bil nekoliko odločnejši Janša. "Vloga EU na Balkanu je pozitivna in za prihodnost odločilna, sicer se lahko nekdanje razmere, kot so vojne, begunci, uničenje, vrnejo," je dejal Janša. Pri tem je sicer menil, da med državami regije obstajajo precejšnje razlike: Hrvaška je že začela pristopna pogajanja in je iz teh okvirov praktično izvzeta, v drugačnem položaju pa so Srbija, Črna gora, BiH in Kosovo.

Sta se pa tako kanclerka kot premier strinjala, da se zato, da se te evropske perspektive realno odprejo, potrebna institucionalna nadgradnja EU. "Brez institucionalnih posegov v strukturo EU si težko predstavljamo širitev v prihodnje. Že pogodba iz Nice določa, da so po širitvi na 27 držav potrebne spremembe," je menila Merklova. "Ali bo to ratifikacija ustave ali rešitve, ki bodo nadomestile rešitve iz ustave - brez institucionalne nadgradnje bo delovanje EU težko in možni so zapleti pri širitvi in sosedski politiki," pa je dejal Janša.