Slovenija

Želite z dopusta v eksotični deželi prinesti tudi koreninico lepe rože? Nikar ... 

Ljubljana, 09. 08. 2017 09.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

V zadnjem času je vse več novih rastlinskih škodljivih organizmov na območjih, kjer jih prej ni bilo. To lahko povzroči pravo katastrofo in opustošenje. Prav zato na upravi za varstvo rastlin začenjajo z akcijo osveščanja mednarodnih potnikov o tveganju za zdravje rastlin, kadar prinašajo preko meja Evropske unije žive rastline ali njihove proizvode.

V rastlinah se lahko skrivajo škodljivci, ki v novem okolju lahko povzročijo opustošenje.
V rastlinah se lahko skrivajo škodljivci, ki v novem okolju lahko povzročijo opustošenje. FOTO: AP

Ali si želite s potovanja domov prinesti tudi kakšno seme zanimive rastline, ki ste jo občudovali v daljni deželi? Nikar, pravijo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). 

V zadnjem času je vse več novih rastlinskih škodljivih organizmov na območjih, kjer jih prej ni bilo. Rastline lahko zbolijo zaradi virusov, bakterij in gliv, ali pa jih napadejo škodljivci: velike in majhne živali, kot so žuželke, pršice in ogorčice. Mnoga od teh zadnjih širjenj bolezni so posledica hitro naraščajočega mednarodnega trgovanja in medcelinskih potovanj, so jasni na upravi. 

Prav zato začenjajo z akcijo osveščanja mednarodnih potnikov o tveganju za zdravje rastlin, kadar prinašajo preko meja Evropske unije žive rastline ali njihove proizvode. Slovenija se tako pridružuje drugim evropskim državam pri preventivnih aktivnostih v okviru evropske organizacije za varstvo rastlin za preudarno ravnanje pri vnosu nepreverjenih rastlin in s tem za preprečevanje opustošenja, kot smo mu na primer priča na jugu Italije, kjer propadajo stoletne oljke.

''Potniki bi se morali zavedati, da ob povratku iz eksotičnih dežel zaradi radovednosti, kaj bo doma zraslo iz skrivaj prinesenega gomolja, korenike ali vejice, lahko ogrožajo zdravje rastlin v deželi, kjer živijo!'' 

Kako bo potekala akcija? 

UVHVVR bo turističnim destinacijam, kjer je večja frekvenca gostov iz tujine, poslala spletni anketni vprašalnik z vabilom k sodelovanju pri osveščanju mednarodnih potnikov glede prenosa rastlin in rastlinskih proizvodov v potniški prtljagi. Vprašalnik je namenjen turističnim organizacijam, poslovnim subjektom in posameznikom, ki bi hoteli sodelovati v akciji za dvig ozaveščenosti ob vnosu osebnih pošiljk rastlin in proizvodov rastlinskega izvora. Javnosti pa bodo podali tudi gradivo z informacjami o tveganjih vnašanja tujerodnih rastlin na druga območja. Upajo tudi, da bodo dobro sodelovali tudi s carinskimi organi. 

Na upravi svetujejo, da raje rastlino fotografirate in jo nato poiščete pri uradnem uvozniku, kot pa da bi jo na lastno pest prinesli domov.
Na upravi svetujejo, da raje rastlino fotografirate in jo nato poiščete pri uradnem uvozniku, kot pa da bi jo na lastno pest prinesli domov. FOTO: UVHVVR

Zapišite ime in rastlino poskusite najti v EU 

Če je želja po ekostični rastlini vendarle tako velika, da jo na vsak način želite imeti, na upravi svetujejo, da jo fotografirate, zapišete njeno ime in jo po povratku v EU poskusite najti pri uvozniku ali pri registriranih profesionalcih, ki rastlino gojijo, a hkrati poznajo tveganja zaradi vnosa iz tretjih držav. Za dodatne pogoje vnosa se pozanimajte na upravi: fito.uvhvvr@gov.si .

Zakaj je nošenje rastlin na lastno pest tako nevarno? 

Rastline, nabrane v naravi na drugem kontinentu, lahko s seboj prinesejo virusno, bakterijsko ali glivično okužbo oziroma jajčeca in druge razvojne stadije rastlinskih škodljivcev, ki se lahko v našem okolju razmnožijo.

Mnoge tujerodne vrste so v našem okolju brez naravnih sovražnikov precej bolj invazivne in postanejo škodljivi organizmi, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo v pridelavi oziroma v naravi. Včasih je že nekaj okuženih plodov ali vejic dovolj, da se z druge celine pretihotapijo tudi tujerodni škodljivi organizmi. Seveda se lahko škodljivci skrijejo tudi v industrijske zabojnike, ki iz tujih držav prinašajo različne plodove in druge dobrine. 

Primeri nedavnega vnosa in hitre razširitve v kmetijski pridelavi pri nas, tako da preventivni karantenski ukrepi niso več mogoči, so:
- plodova monilija (domneven vnos z okuženimi plodovi koščičarjev);
- kostanjeva šiškarica (domneven vnos z infestiranimi vejicami kostanja iz Azije);
- plodova vinska mušica (domneven vnos s plodovi sadja iz Azije);
- paradižnikov molj (domneven vnos s plodovi paradižnika iz Južne Amerike);
- palmov rilčkar (domneven vnos z okrasnimi palmami, nabranimi v naravi);
- jesenov ožig (se lahko prenaša z okuženimi vejami in sadikami ter se bliskovito širi).

Konec lanskega leta je začela veljati tudi nova uredba o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ki ureja tudi nekomercialne vnose z osebno prtljago ter internetno prodajo. Do polne uveljavitve 14. decembra 2019 je  čas zlasti za spodbujanje odgovornega obnašanja mednarodnih potnikov, da upoštevajo predpisane omejitve pri vnosu majhnih količin rastlin in rastlinskih proizvodov, so zapisali na upravi. 

Kaj lahko in kaj ne? 

Pod določenimi pogoji vseeno lahko kakšno seme ali rastlino pripeljete v domačo državo. ''Vse rastline za saditev, določeno seme rastlin, gomolji, zeleni deli rastlin in cvetje morajo biti pridelani na način, da ob trgovanju ne nosijo s seboj karantenskih škodljivih organizmov. Običajno jih zato pridelujejo registrirani pridelovalci pod nadzorom fitosanitarnih organov države porekla, ki za pošiljko rastlin lahko izdajo fitosanitarno spričevalo,'' so pojasnili na upravi. 

Ob nakupu rastlin za saditev je zato potrebno izbrati preverjene dobavitelje, ob uvozu v Evropsko unijo pa pošiljko, za katero je predpisano fitosanitarno spričevalo, prijaviti fitosanitarnemu inšpektorju v pregled dokumentov, istovetnosti in zdravja rastlin na prvem vstopnem mestu: to je pri cestnem prevozu na mejnih prehodih na zunanji meji EU (Hrvaška, Madžarska, Romunija, itd.), pri drugih prevozih pa na ozemlju Slovenije: v pristaniščih (Koper) ali na letališču (Brnik) ter pri spletnem nakupu na carinski pošti v Ljubljani. 

Majhne količine rastlin za lastno uporabo je po podatkih UVHVVR dovoljeno vnesti iz evropskih držav brez fitosanitarnega spričevala in prijave pošiljke rastlin v pregled, in sicer:
- do 5 kg plodov in surovih vrtnin (razen krompirja); 
- 1 šopek ali venec rezanega cvetja in delov rastlin, povezanih v šopek ali venec; 
- do 0,5 kg semena v izvirnem pakiranju (z izjemo semenskega krompirja); 
- do 5 kg okrasnih čebulic in gomoljev; 
- 1 novoletno jelko brez korenin; 
- do 3 sobne rastline - lončnice (z izjemo bonsaja); 
- do 10 balkonskih rastlin ali  neolesenelih okrasnih grmovnic.

Za zasebno rabo preko meja Evropske unije ni dovoljeno prenašati niti v majhnih količinah niti iz evropskih držav: 
•    krompirja (tako jedilnega kot semenskega) kot tudi ne 
•    krompirju botanično sorodnih rastlin, ki tvorijo pritlike ali gomolje, 
•    sadik trte (Vitis), 
•    sadik agrumov, 
•    bonsajev ter 
•    sadik trav (razen nekaterih okrasnih).

Iz ZDA, Kanade, Kitajske in drugih neevropskih držav pa ni dovoljeno vnašati zlasti:
•    rastlin s koreninsko grudo (zemljo), 
•    sadik iglavcev, kostanja, hrasta, jablan, kutin, hrušk, češenj, sliv in drugih koščičarjev ter 
•    sadik vrtnic. 

Na upravi so še pojasnili, da bi sicer lahko tudi posamezniki-ljubitelji za te sadike pod določenimi pogoji pridobili fitosanitarno spričevalo, vendar je lažje in ceneje te rastline poiskati na tržišču EU, kjer jih uvažajo in vzgajajo registrirani pridelovalci in jih na trg dajejo z rastlinskim potnim listom, ko je to ustrezno.

Ostale vrste rastlin za saditev lahko uvozi gojitelj za lastne potrebe (brez da bi se registriral za uvoz pri pristojnem organu) tudi v večjih količinah, če pridobi veljavno fitosanitarno spričevalo v državi izvoza. To spričevalo mora pošiljke spremljati na poti, prejemnik pa ga naj hrani vsaj še eno do treh let (odvisno od vrste rastlin).

Kadar gre za rastline, ki so na seznamu ogroženih vrst, jih mora spremljati tudi CITES potrdilo, da niso vzete iz narave. CITES potrdilo izda organ, ki je v državi izvora pristojen za nadzor konvencije o varstvu prostoživečih vrst. 

Kadar gre pri vnosu iz tretjih držav za tujerodne rastline, pa je potrebno preveriti seznam reguliranih invazivnih tujerodnih rastlin za EU in morda za nekatere pred saditvijo na prosto pridobiti še oceno tveganja za naravo, da ne bi vnesli invazivne vrste (za to je pristojna Agencija za okolje). Kdor želi saditi tujerodne vrste za pridelavo na kmetijska zemljišča, pa mora pridobiti dovoljenje direktorata za kmetijstvo, so še pojasnili na upravi. 

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Desnica boli
09. 08. 2017 20.19
+9
Končno se je začelo ljudi ozaveščati. Samo kaj ko je nekdo v Evropo že pred časom prinesel muslimansko seme. Opustošenje je neizbežno.
flojdi
09. 08. 2017 14.28
+4
.sj. ravno sem v puljenju in striženju neke kitajske, menda , lepe rastlinice, ki se razsemenjuje ko nora. visoka je do 2m, steblo ima premer tudi 5cm , in ko ga prerežem se iz njega vsuje slap vode. steblo je votlo. napolni se z vodo. v le treh letih je je tu blizu vse polno. pa drugje menda že tudi. / Hočem gmajno tAko kot je bila .
dreko123
09. 08. 2017 10.01
+15
Jaz že skoz trdim to, da se lahko iz same narave učimo da lahko druge vrste uničijo avtohtone vrste, naj bodo to rastline, živali ali ljudje... te migrantske fore ki jih tudi na 24ur in razni liberalci tako zagreto zagovarjate so čisto ista stvar kot zgoraj opisano. Narava je tudi ljudi in rase lepo razporedila čez tisočletja in zato je svet lep in raznolik... ko pa začne ena rasa posegati v drugo območje... tako kot smo belci deli štale po afriki in bližnjem vzhodu, je čisto ista zgodba pri nameskemu priseljevanju arabcev po eu itd... ena vrsta vedno pregazi drugo, zmaga pa vedno dominantna vrsta in tista ki se prej razmnožuje itd ter pogazi vse ostalo... tukaj se lahko naučite da multikultura tako kot v rastlinskem, podvodnem ali človeškem svetu ne pije vode!