Ženske kasneje v pokoj

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je sporočil spremenjene pogoje za pridobitev in odmero pravic v letu 2008, ki jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe se nanašajo predvsem na spremenjene pogoje za upokojitev žensk ter pridobitev vdovske in družinske pokojnine.

Po podatkih ZPIZ se bodo pogoji za upokojitev v letu 2008 spremenili le za ženske. Tako se bo pri njih glede na pogoje, ki so bili veljavni v letu 2007, potrebna starost za upokojitev zvišala za štiri mesece, v primeru upokojitve pri najnižji možni starosti pa se bo za tri mesece podaljšala tudi potrebna pokojninska doba.

Po podatkih ZPIZ je pri ženskah polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri moških polna starost znaša 62 let in šest mesecev. Moškemu, ki bo uveljavljal pravico pri nižji starosti (to možnost ima glede na to, da lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri 58 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe) in nima 40 let delovne dobe, se bo pokojnina znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka (upokojitev v starosti 58 do 59 let), oziroma 0,25 odstotka (upokojitev med 59 in 60 letom), za 0,2 odstotka (upokojitev med 60 in 61 letom), za 0,15 odstotka (upokojitev med 61 in 62 letom) oziroma 0,1 odstotka (upokojitev med 62 in 62 letom in 6 mesecev). Največje možno zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene v letu 2008, lahko v tem primeru znaša 16,2 odstotka in je trajno.

Uveljavljanje otroka

V letu 2008 se v primeru skrbi za enega otroka lahko starost zniža za štiri mesece in 15 dni, za dva otroka za 11 mesecev in osem dni, za tri otroke za 20 mesecev in osem dni ter za vsakega naslednjega otroka še za 11 mesecev in osem dni. Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa 58 let. Starša se o tem, kdo bo uveljavljal tako znižanje, dogovorita, tako da npr. lahko vsak uveljavlja enega otroka.

Samo ženskam, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 56 let ter s 36 leti in devetimi meseci pokojninske dobe, se lahko po podatkih ZPIZ navedena starost zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, še preden so dopolnile 18 let starosti. Starost se zniža za sedem mesecev za vsako leto, prebito v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti, če je obdobje krajše od enega leta, pa sedem dvanajstin tega časa. Tudi v tem primeru se starost ne more znižati pod 53 let.

Dodatna doba

V letu 2008 bo po podatkih ZPIZ mogoče manjkajočo pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine dopolniti tudi z dodano dobo. Ta lahko obsega: čas zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju; dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav; čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba. To bo možno le tedaj, če ta obdobja ne bodo všteta v pokojninsko dobo, na kaki drugi podlagi.

V letu 2008 se lahko upravičencu za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva sedem mesecev za posamezno leto obdobja, ki se šteje v dodano dobo (npr.: za tri leta študija enaindvajset mesecev). Dodana doba se upošteva le za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne vpliva pa na njeno višino, saj se višina odstotka za odmero starostne pokojnine določi brez dodane dobe. Dodana doba se tudi ne šteje v delovno dobo.

Višina pokojnine

Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. Višina pokojninske osnove se praviloma določi na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki od vključno leta 1970 dalje. Od leta 2008 dalje se pokojninska osnova izračunava na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov iz katerih koli zaporednih najugodnejših osemnajstih let zavarovanja (s tem se zaključuje predhodno obdobje).

Vdovska pokojnina

Vdova in vdovec bosta v letu 2007 pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bosta ob smrti svojega partnerja dopolnila 53 let starosti. Če navedene starosti ne bosta dopolnila, dopolnila pa bosta starost 48 let, bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine ob starosti 53 let. V primeru, da vdova ali vdovec ob partnerjevi smrti nimata statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobita pravico do vdovske pokojnine, če ob smrti partnerja dopolnita 48 let starosti. Če vdova brez statusa zavarovanca navedene starosti ni dopolnila, dopolnila pa je starost 44 let in 6 mesecev, pa bo pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko bo dopolnila starost 48 let.

Vdovi ali vdovcu, ki ima poleg pravice do lastne starostne ali invalidske pokojnine, pravico tudi do vdovske pokojnine, se lahko, če je to ugodneje, poleg lastne pokojnine izplačuje del vdovske pokojnine. V letu 2008 znaša ta del 15 odstotkov vdovske pokojnine, vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu (podatek za leto 2007 še ni znan).

Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je po zakonu omejeno. Meja za izplačilo dela vdovske pokojnine je v letu 2008 enaka znesku treh povprečnih mesečnih pokojnin, izplačane v državi v letu 2007, vendar pa ne sme znašati več kot znesek starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje osnove za 40 let pokojninske dobe.

Družinska pokojnina

Starši, ki jih je umrli otrok preživljal do svoje smrti, v nekaterih primerih pridobijo pravico do družinske pokojnine. Tako mora mati v letu 2008, ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 54 let in šest mesecev starosti, oče pa 58 let. Obe starostni meji sta pomembni tudi tedaj, če uveljavljajo to pravico bratje in sestre umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti.

V letu 2008 bo (tako kot lani in predlani) lahko pravico do državne pokojnine uveljavila oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila starost 65 ali več let, če je med 15. in 65. letom starosti imela najmanj 30 let prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če nima pravice do pokojnine po našem oziroma kakem tujem javnem sistemu pokojninskega zavarovanja, ob tem pa tudi njeni lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.