'Ženske, ki se znajdejo v stiski, so vredne novega začetka'

Ekipa društva Uresniči željo je združila moči in se povezala s predstavniki varnih hiš in materinskih domov po Sloveniji. Zaveda se, da ženske za odhod od doma in vključitev v varno hišo ali materinski dom potrebujejo ogromno poguma in notranje moči, saj ta odločitev pomeni postavljanje življenja na novo. "V takem ranljivem obdobju je vsaka pomoč vredna zlata. Še posebej v časih, ko je število takih stisk vedno večje," razmišlja ekipa društva Uresniči željo. 

Zakaj v društvu Uresniči željo tokrat pomagajo ravno ženskam?

Po izredno dobrem odzivu slovenske javnosti na njihovo prvo dobrodelno akcijo decembrskega obdarovanja so člani v društvu razmišljali, kako bi z dobrodelnostjo nadaljevali. Medtem ko so sodelovali s socialnovarstvenimi programi, so večkrat slišali, da si organizacije želijo podobnih akcij tudi med letom, saj je konec leta praviloma prenasičen s podobnimi vsebinami, je pojasnila predsednica društva Uresniči željo Vesna Kuralt: "Ker so organizacije, ki se ukvarjajo z ženskami v stiski, večkrat izrazile potrebo po dodatni pomoči, smo se odločili, da marca, v mesecu žensk, izpeljemo novo dobrodelno akcijo, ki se bo osredotočala na osrečevanje žensk, ki so v času pandemije v še bolj nezavidljivem položaju." 

V času covida-19 več nasilja v družinah

Po navedbah društva statistika kaže, da se je nasilje v družini od začetka izbruha novega koronavirusa povečalo, saj zaradi manjše možnosti umika družinski člani preživijo več časa skupaj: "Poleg tega je več dejavnikov tveganja, na primer strah pred izgubo službe, zaradi katerih se nasilje ne le poveča, ampak celo pojavi v odnosih, kjer ga prej ni bilo. To potrjujejo podatki Policije, ki kažejo, da so v letu 2020 obravnavali 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, 33,3 odstotka več umorov in 19,4 odstotka več posilstev."

Zaradi omenjene statistike so bolj obremenjene tudi organizacije, ki ženskam ne omogočajo le varnega zavetja, ampak jim pomagajo zaživeti samostojno življenje. Ker v društvu trdno verjamemo, da je vsaka od njih vredna boljšega življenja in bi to zavedanje radi spodbudili tudi pri njih samih, organizirajo vseslovensko dobrodelno akcijo #VrednaSi, s pomočjo katere jih lahko razveseli vsakdo. "Prav od tu ime dobrodelne akcije. Pomeni tako zavedanje lastne vrednosti vseh žensk, ki se iz različnih vzrokov odločijo zapustiti svoj dom, kot tudi izkaz spoštovanja javnosti do njihovega poguma in podpore sočloveka ob novem začetku," so pojasnili iz društva.

Glavni namen akcije: nakup posteljnin, rjuh, brisač, vzglavnikov

Ekipa društva se je v več varnih hišah, materinskih domovih in društvih, ki ženskam nudijo zavetje pred nasiljem, pozanimala, česa jim najbolj primanjkuje. "Ker v omenjenih zatočiščih v teh časih pomoč išče več žensk, potrebujejo tudi več brisač, posteljnin, rjuh in vzglavnikov, ki jih vsaka ženska sicer prejme ob prihodu," je pojasnila Kuraltova.

Torej, glavni namen dobrodelne akcije bo nakup osnovnih dobrin za lažje bivanje in varnih hišah, materinskih domovih in drugih društvih, ki ščitijo ženske na begu pred nasiljem, je pojasnila Kuraltova: "Ker imajo večkrat oprane rjuhe in posteljnina svoj rok trajanja in so uporabnice vredne novih, bo na spletni strani našega društva možno izpolniti željo neznanke v stiski po dostojnem sprejemu na pot novega življenja. Ker v društvu spodbujamo dobrodelnost od ljudi do ljudi, je ob donaciji zaželena tudi kakšna mala pozornost za ženske – kozmetika ali sladkarije, ni pa obvezna."

Akcija bo zaključena z dogodkom Začelo se je z zaupanjem 

Pogovor z ustvarjalci in ustvarjalkami kratkih filmov o nasilju nad ženskami bo 31. marca organiziralo Društvo SOS telefon. Na dogodku bodo predstavili učinke dobrodelne akcije #VrednaSi, ki bo to pomlad namesto šopka rož ženskam v stiski omogočila lepši vstop v novo poglavje njihovega življenja. 

Razlogi, ki žensko pripeljejo v situacijo, da zapusti svoj dom

Organizacije, ki sodelujejo z društvom Uresniči željo, so pojasnile, da so glavni razlogi za odhod doživljanje psihičnega, fizičnega, ekonomskega in spolnega nasilja. Možnost, da ženska naredi odločilni korak, postane večja, ko se nasilje stopnjuje. Ko se dejansko zaveda, da je močno ogrožena, da ne more več tako naprej – čuti zdravstvene posledice – ali pa ko partner prične z nasiljem nad otroki. "Vedno, brez izjem, so nasilju priča tudi otroci, če jih partnerja imata, in po Zakonu o preprečevanju nasilja tudi v tem primeru opredeljeni kot žrtve nasilja," so poudarili v eni od organizacij, pri katerih je Vesna Kuralt pridobila informacije.

'Govoril ji je, da bo na institucijah dokazal, da je nesposobna in neprimerna mati'

Eden od konkretnih primerov, ki so ga Vesni Kuralt zaupali v eni od slovenskih varnih hiš, je gospa, ki se je z otroki umaknila v varno hišo, potem ko ji je partner po dolgotrajnem nasilju pričel groziti, da se ji bo kaj zgodilo, da bo odpeljal otroke in jih ne bo več videla. "Govoril ji je, da bo na institucijah dokazal, da je nesposobna in neprimerna mati. S tem jo je ustrahoval in ji jemal pogum, da bi naredila odločilni korak in ga zapustila ... Ali pa se na primer zgodi konkretno nasilno dejanje doma in ženska pokliče policiste. Ta pride in izreče partnerju prepoved približevanja, ki pa je kratkotrajna – do 48 ur. Po izteku se partner lahko vrne domov, ženska pa se v tem času lahko odloči za umik v krizni center, kjer je na varnem in dobi vso potrebno psihosocialno podporo ter informacije za nadaljnje postopke," so eno od možnih rešitev izpostavili v omenjeni varni hiši in dodali, da na ta način ženske tudi lažje vzpostavijo nadaljnje sodelovanje z institucijami – centri za socialno delo, Policijo in sodišči. Same se namreč težko znajdejo v poplavi informacij.

Zakaj se ženske težko odločijo, da odidejo v varne ali materinske hiše?

Ženske v nasilnih razmerjih navadno vztrajajo dolgo časa. Redko se zgodi, da že na začetku prepoznajo psihično nasilje, na primer nadzorovanje, ki ga zamenjujejo za pozornost in ljubezen, omejevanje stikov z drugimi ljudmi iz njihovega socialnega kroga. Malokrat se nasilje tudi dejansko prične s fizičnim nasiljem. "Ker v družbi še vedno prevladuje miselnost, da je treba potrpeti, se potruditi za zvezo in dajati partnerju priložnost, da se njegovo vedenje spremeni, nasilje postane dolgotrajno in se stopnjuje, saj povzročitelja nihče ne ustavi. V tem času žrtev razvije strategije preživetja in le stežka zaznava in priznava, kaj se ji dogaja. Počuti se odgovorno za ravnanje povzročitelja, občuti sram in krivdo, ker se ji to dogaja, in se boji, da ji nihče ne bo verjel oziroma, da bodo drugi krivili njo," so nam pojasnili v eni izmed organizacij, s katerimi sodeluje Uresniči željo, pravi Vesna Kuralt. 

Drugi močan dejavnik, ki ovira odhod žensk, so sporočila, ki jih žrtve dobivajo, tako od okolice kot od nekaterih institucij. Njihove zgodbe vzbujajo dvom, nejevero. Pripisujejo jim manipuliranje, poskuse odtujevanja otrok, saj povzročitelj na prvi pogled nikakor ne kaže, da bi bil zmožen nasilja.

Tretji dejavnik je negotovost, ki ga prinaša odhod iz nasilne zveze, še posebej, če so vpleteni mladoletni otroci. "To so finančna in zaposlitvena negotovost ter dolgotrajni, težki postopki na institucijah, ki se vlečejo tudi leta, kljub temu da se ne bi smeli – na primer dodelitev otroka v vzgojo in varstvo, določitev preživnine in stikov," je posredovala razlago ene izmed organizacij Vesna Kuralt.

Delo društva Uresniči željo

Po besedah društva je njihovo poslanstvo spodbujanje dobrodelnosti od ljudi do ljudi. Zato se njihova osrednja akcija decembrskega obdarovanja vrti okoli osebnih želja ljudi v stiski. Lanski december so tako skupaj z vodji socialnovarstvenih programov širom Slovenije uresničili 481 želja ljudem s težavami. S pomočjo spletnega seznama širši javnosti omogočajo, da neposredno osrečijo ljudi. Zaradi uresničitve neslišanih in zatrtih želja pa obdarovancem ta korak pomeni veliko več kot le izpolnitev želje, je prepričana Kuraltova.

Obdarovanci s težavo izrazijo svoje mnenje

Kakšen učinek ima lahko uresničevanje osebnih želja, je Kuraltova uvidela, ko so obdarovanci s težavo izrazili svojo željo. "Mnogi so bili namreč v življenju tolikokrat razočarani, da so prepričani, da je preprosto nemogoče, da bi jim kdo želel pokloniti darilo, še manj pa neznanec. V enem od zavetišč za brezdomce so celo naknadno želeli objaviti nove želje svojih uporabnikov, ker so nekateri v dobrodelnost verjeli šele, ko so se želje njihovih kolegov uresničile," je navedla primer predsednica društva.

Prostovoljci društva torej verjamejo, da imamo vsi moč, da spodbujamo solidarnost, da prispevamo k družbi in drug drugemu polepšamo življenje. V svojih akcijah osrečujejo pripadnike najbolj izključenih skupin prebivalstva, ki so v sebi zatrli veliko želja, zato je zanje velik korak že to, da se vprašajo 'Česa si želim?' in se s tem vsaj za trenutek postavijo na prvo mesto. "To jim v prihodnje lahko da moč za uresničevanje lastnih želja in doseganje sprememb v svojem življenju," meni Kuraltova.