Status začasnih poslancev v Evropskem parlamentu
Od sprejetja osnovnega zakona oktobra 2002 se je že pokazala potreba po njegovih spremembah. Med drugim želi vlada urediti prehodno obdobje glede statusa sedmih opazovalcev, začasnih poslancev v Evropskem parlamentu, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo do nastopa funkcije na junijskih evropskih volitvah izvoljenih naslednikov. Poleg tega bi dopustili organizatorjem volilne kampanje v Sloveniji za volitve v Evropski parlament možnost pridobivanja sredstev tudi iz tujine (iz držav članic EU), kar je sedaj izrecno prepovedano. Člani odbora pa so osrednjo pozornost pri obravnavi omenjene zakonske novele namenili prav rešitvam, povezanim s praktičnim uveljavljanjem načel enakih možnosti ter zagotavljanjem večje udeležbe žensk v političnem življenju, in sicer že na junijskih volitvah v Evropski parlament.
Sorazmerno zastopanje obeh spolov
Vlada je predložila, da bi osnovni zakon glede volitev poslancev iz Sloveniji v Evropski parlament popravili tudi z načelnimi opredelitvami glede upoštevanja načel sorazmernega zastopanja obeh spolov pri sestavi kandidatnih list.
S takšnimi rešitvami, ki za predlagatelje ne bi bile zavezujoče, pa se niso strinjali v štirih koalicijskih strank in tudi ne v opozicijski SDS. Zato so pripravili konkurenčne rešitve s skoraj identično vsebino, s katerimi bi zlasti parlamentarne stranke zavezali k uvrščanju kandidatk na kandidatne liste. Odbor je nazadnje sprejel dopolnilo LDS, SLS, ZLSD in SLS k predlagani noveli. Če v okviru druge obravnave na državnem zboru slednja rešitev ne bo spremenjena in bo novela sprejeta, bodo parlamentarne stranke in drugi upravičeni predlagatelji morali paziti, da na kandidatnih listah za volitve v Evropski parlament ne bo preveč moških.
Ustavno-pravni vidik določanja kvot
Pomisleke glede slednjih rešitev je izrazila parlamentarna zakonodajno-pravna služba, saj bi se, kot je pojasnila vodja službe Tina Bitenc Pengov, lahko pojavilo vprašanje ustavne spornosti takšnih določb. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Grega Virant pa je bil še bolj določen. Do težav z ustavno-pravnega vidika bi namreč ob uveljavitvi takšnih kvot lahko prišlo v postopkih evidentiranja kandidatov, ko bi bili na liste avtomatično uvrščeni trije kandidati le na podlagi spola, ne glede na njihove druge kvalifikacije.