Prva država, ki je uzakonila splošno volilno pravico za ženske, je bila Nova Zelandija, na čelu katere je sedaj premierka Jacinda Ardern, poznana kot šele druga premierka, ki je rodila med mandatom. Volilno pravico so dobile leta 1893, kandidirale pa so lahko od leta 1919.

Nedolgo zatem, leta 1902, so volilno pravico dobile ženske v Novi Zelandiji bližnji Avstraliji, z izjemo aboriginskih žensk. To se je zgodilo 60 let pozneje. Med leti 1906 in 1918 so volilno pravico uzakonile Finska, Norveška, Danska in Kanada, s tem da so v Kanadi bile izjema domorodne Indijanke. Finska je leta 1907 postala prva država, v kateri so bile v parlament izvoljene ženske.

Po koncu prve svetovne vojne so istega leta volilno pravico dobile ženske v Avstriji, Nemčiji, Poljski in Rusiji.

Ena izmed zadnjih evropskih držav, ki je uzakonila volilno pravico tudi za ženske, pa je bila Portugalska, kjer imajo danes manjšinsko vlado, o kateri je več zapisala naša novinarka Natalija Švab.

Sufražetke in njihov boj

Sufražetke so bile članice organizacij, ki so se borile za volilno pravico žensk od poznega 19. stoletja dalje. Termin se največkrat uporablja v povezavi s sufražetkami pod vodstvom Emmeline Pankhurst, ki so bile bojevitejše kot njihove predhodnice. V protest so večkrat gladovno stavkale, niso pa se izogibale niti uporabe nasilja. Mnoge med sufražetkami so obvladale ju jitsu in se tako zaščitile pred nasiljem policistov med protesti.

Volilna pravica Slovenk

Boj za volilno pravico Slovenk se je začel že v času Avstro-Ogrske, tako kot marsikje drugod pa so ženske sprva dobile pravico le na lokalni ravni. Volilna pravica je sicer takrat bila dana tistim, ki so plačevali davke in tistim, ki so imeli v družbi poseben položaj zaradi svoje službe ali izobrazbe. Kljub temu, da so ženske večkrat spadale v obe skupini, so namesto njih volili pooblaščenci.

Ženske so imele sicer veliko vlogo pri narodnem gibanju, podpirale so ustanavljanje slovenskih šol in zbirale podpise za Majniško deklaracijo. Leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna, kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru nekdanje SFRJ, in sicer na včerajšnji dan, 11. avgusta 2018.

V ustavi Republike Slovenije pa je volilna pravica določena v 43. členu, in sicer z besedami: "Volilna pravica je splošna in enaka".