Na kopališču Mariborski otok naj bi ženska v burkiniju morala zapustiti bazen, poroča portal MMC, ki navaja Radio Maribor. Poslušalci so namreč lokalnemu radiu sporočili, da so žensko k temu pozvali zaposleni.
Pomočnik direktorja podjetja Šport Maribor, ki upravlja z Mariborskim otokom, Tomi Prosnik nam je na vprašanja pojasnil, da težava nikakor ni bila v veroizpovedi ženske, saj da je kopanje vseskozi omogočeno tudi obiskovalkam muslimanske veroizpovedi, ki nosijo burkini. Mora pa biti oblačilo narejeno iz kopalnega materiala, kot to določa kopališki red.
V Športu Maribor so zanikali tudi navedbe, da je bila obiskovalka v burkiniju (ženske kopalke, ki pokrivajo celotno telo razen obraza, dlani in stopal). Po navedbah upravitelja kopališča je bila v oblačilu, ki ni prilagojeno aktivnostim v vodi.

"Tudi v preteklih dneh, ko je bilo kopanje brezplačno, je bilo več obiskovalk oblečenih v burkini. Tokrat je bila tako težava zgolj v materialu obleke, ki bi moral biti primeren kopanju," je pojasnil ter za primer dodal, da se bombažna oblačila napijejo vode, obtežijo, tudi med pranjem pa da so prepojena z mehčalci in praški.
Kopališki red med drugim prepoveduje kopanje otrok brez kopalk ali posebnih kopalnih pleničk, pa tudi kopanje v kratki majici, kratkih hlačah ali drugih oblačilih, razen kopalkah ali posebnih kopalnih pleničkah. Upravljavec kopališča je, kot poudarjajo, dolžan zagotavljati spoštovanje kopališkega reda, ki velja enako za vse obiskovalke in obiskovalce. Pravila ne temeljijo na verskih, kulturnih ali drugih osebnih okoliščinah posameznika, temveč na zagotavljanju reda, varnosti, higiene in nemotenega izvajanja kopališke dejavnosti za vse uporabnike.
Glede poročanja, da naj bi zaposleni na bazenu medtem dovolili kopanje nekaterih, ki so bili oblečeni v spodnje perilo, pa je pojasnil, da so mu zaposleni pojasnili, da ni šlo za kopanje v spodnjicah, temveč da imajo nekatere kopalke prišite robove, ki delujejo kot del spodnjic. "Zaposleni danes primera kopalca v spodnjem perilu niso zaznali," je povedal.
Dodal je še, da se sicer občasno zgodi, da se želi kdo kopati v neprimernih oblačilih, vendar pa to ni prav pogosto.Ob tem pa v družbi Šport Maribor poudarjajo še, da na kopališču ni prišlo do nikakršnega incidenta, odstranitve obiskovalke, konflikta ali drugih dogodkov: "Reševalec je v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti zgolj izvedel postopek opozorila zaradi neskladnosti z določili kopališkega reda."
V Ljubljani podobna pravila
Tudi v Ljubljani imajo podobna pravila. "Na vseh kopališčih v upravljanju Športa Ljubljana je za obiskovalce določeno pravilo, da se kopajo izključno v kopalnih oblačilih, namenjenih uporabi v vodi. Tako imenovani burkini je posebej izdelan za plavanje in ga proizvajalci opredeljujejo kot kopalna oblačila. Je higiensko in varnostno ustrezen ter ga štejemo za kopalno oblačilo," so za STA pojasnili v tem javnem zavodu.
Tudi pri njih "zaradi zagotavljanja enakih pogojev za vse obiskovalce, varnosti in higiene v bazenih ne dovoljujejo kopanja v običajnih (ne kopalnih) oblačilih".
Na ljubljanskih kopališčih so že imeli primere, ko so posamezniku prepovedali kopanje zaradi neustreznih oblačil. "Takšni primeri so se že pojavili, vendar so redki. Najpogosteje gre za primere, ko obiskovalci ne upoštevajo pravil oz. kopališkega reda glede uporabe ustrezne kopalne opreme in se želijo kopati v običajnih oblačilih, ki niso namenjena uporabi v vodi. V takšnih primerih obiskovalca najprej opozorimo in pozovemo k upoštevanju pravil kopališča. V nasprotnem primeru zahtevamo, da gost zapusti objekt," so pojasnili v Športu Ljubljana.
14. člen Ustave RS: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.
41. člen Ustave RS: Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
























































