Na kopališču Mariborski otok naj bi ženska v burkiniju morala zapustiti bazen, poroča portal MMC, ki navaja Radio Maribor. Poslušalci so namreč lokalnemu radiu sporočili, da so žensko k temu pozvali zaposleni.
Pomočnik direktorja podjetja Šport Maribor, ki upravlja z Mariborskim otokom, Tomi Prosnik nam je na vprašanja pojasnil, da težava nikakor ni bila v veroizpovedi ženske, saj da je kopanje vseskozi omogočeno tudi obiskovalkam muslimanske veroizpovedi, ki nosijo burkini. Mora pa biti oblačilo narejeno iz kopalnega materiala, kot to določa kopališki red.

"Tudi v preteklih dneh, ko je bilo kopanje brezplačno, je bilo več obiskovalk oblečenih v burkini. Tokrat je bila tako težava zgolj v materialu obleke, ki bi moral biti primeren kopanju," je pojasnil ter za primer dodal, da se bombažna oblačila napijejo vode, obtežijo, tudi med pranjem pa da so prepojena z mehčalci in praški.
Kopališki red med drugim prepoveduje kopanje otrok brez kopalk ali posebnih kopalnih pleničk, pa tudi kopanje v kratki majici, kratkih hlačah ali drugih oblačilih, razen kopalkah ali posebnih kopalnih pleničkah.
Glede poročanja, da naj bi zaposleni na bazenu medtem dovolili kopanje nekaterih, ki so bili oblečeni v spodnje perilo, pa je pojasnil, da so mu zaposleni pojasnili, da ni šlo za kopanje v spodnjicah, temveč da imajo nekatere kopalke prišite robove, ki delujejo kot del spodnjic. "Zaposleni danes primera kopalca v spodnjem perilu niso zaznali," je povedal.
Dodal je še, da se sicer občasno zgodi, da se želi kdo kopati v neprimernih oblačilih, vendar pa to ni prav pogosto.
14. člen Ustave RS: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.
41. člen Ustave RS: Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.

























































