'Zgodovina ni nič drugega kot naš pogled na preteklost'

Dejstvo: 26. aprila 1941 so se v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini sestale skupine, ki so že pred okupacijo sodelovale v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. KPS so predstavljali Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, krščanske socialiste Tone Fajfar, sokole Josip Rus, kulturne delavce pa Josip Vidmar, Franc Šturm in Ferdo Kozak. Ta sestanek je sklicala KPS[1. Na začetku se je organizacija zaradi politike Kominterne imenovala Protiimperialistična fronta (kratica PIF). V spomin na ta dogodek je 27. aprila (napačen datum) praznik Dan upora proti okupatorju (prej Dan OF). Zares se je PIF preimenovala v Osvobodilno fronto šele ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941.[6][7]. Živelo znanje, da so bili komunisti zavezniki nacistov.

To izjavo kar z veseljem podpišem. Napake so se delale na obeh straneh, da pa je brat dvignil roko nad bratom bo pa večno breme tega zaplankanega naroda, ki se sploh ne zna pogovarjati med seboj in je vse prehitro užaljen. Ne rabimo imeti vsi istega mnenja o neki zadevi, različna mnenja so dobrodošla in zelo zaželjena. Vsekakor pa nihče nima pravice zasmehovati ali poniževati nekoga, ki ima drugačno mnenje. To je bit sožitja in demokracije.

V 30 letih se sprava ni zgodila, pa tudi v prihodnje se ne bo! Z izdajalci se sprave ne dela!

Zgodovinska dejstva niso sporna, sporno je, da nekateri želijo potvarjati ali zamolčati zgodovinska dejstva. Zato imamo znanost, ki počasi razgrinja tančico strahu in molčečnosti prejšnjega režima, ki je bil zmagovalec. Živelo znanje in živela razkritja, ne zato, da bi zaničevali enega ali drugega, ampak, da bi se na preteklih napakah naučili, da ne bi spet ponavljali starih napak. Tu vidim "pričevalci" en velik doprinos k razširjanju svobode znanja, saj vsak iz različnih zornih kotov pove dogajanje. Pa naj gre za partizana, za domobranca ali nemškega vojaka z ruske fronte. Vse zgodbe so zelo lepe in pristne, saj jih pričujejo tisti, ki so živeli in preživeli. Zelo priporočam.

Točno tako, zato pa pravi pregovor, da zgodovino pišejo zmagovalci. Vendar dejstva dostikrat kažejo drugače, zato prava zgodovina išče tudi dejstva poražencev. Živelo znanje. Zelo zanimivo je branje "Laži, ki so mi jih moji učitelji povedali" (=Lies My Teacher Told Me). Priporočam branje.

Pa poglejmo eno drugo stvar, ki kaže na spravo. Kar naenkrat levičarja več ne moti, da je Ljudmila Novak kristjanka, ne moti jih, da je stranka NSi bližje domobrancem kot partizanom. Moti pa jih, ko se nekdo, ki je bil šolan v Kumrovcu in mu je vzor Budimpešta, pretvarja, da verjame v Boga. To je še en korak več k spravi.

Z nastopom interneta je medijem presneto težje prikrojiti resnico...

KONČNO

Mah zgodovina se ne more vec tako beleziti kot se je, ker imamo sedaj skoraj povsod kapitalizem in je celi svet skoraj enak

Dokler je na oblasti dr. iz Prištine, največji razdiralec slovenskega naroda, je kakršna koli sprava nemogoča. Temelj njegovega vladanja je razdor med Slovenci!!!