Zgodovinarji: Karantanski panter in slovenska zgodovina nimata prav nič skupnega

Slovenija se na bližajoče predsedovanje Svetu Evropske unije pripravlja tudi z izbiro protokolarnih daril. Med njimi bodo tudi srebrni manšetni gumbi z logotipom črnega panterja – grba Karantanije. Ta bi lahko bil tudi logotip predsedovanja. Zgodovinarji, ki se podrobneje ukvarjajo s karantanskim obdobjem, pa opozarjajo, da panter in slovenska zgodovina nimata nič skupnega.

"Črni panter, tako imenovani karantanski panter, kot grbovni simbol nima – čeprav bi si marsikdo želel – popolnoma nobene povezave s samostojno slovansko kneževino Karantanijo ali kneževino slovenskih prednikov. Namreč, dejstvo je, da v času samostojne Karantanije, torej v 8. stoletju, v zgodnjem srednjem veku, heraldičnih simbolov in grbov sploh ni bilo," razlaga dr. Miha Kosi z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.

Da je črn karantanski panter izmišljotina pokojnega ekonomista Jožeta Šavlija, pa pojasnjuje dddr. Andrej Pleterski, ki se ukvarja s proučevanjem staroslovanske zgodovine. Če ga bo Slovenija izbrala za uraden logotip predsedovanja, bo to sramota za celotno državo, dodaja.

Urad Vlade RS za komuniciranje (Ukom) v imenu vlade kupuje 50 manšetnih gumbov za izbrance. Kot pišejo, jih bodo podarili najvišjemu protokolarnemu rangu – predsednikom vlad in držav. Gumbi naj Slovenijo predstavljajo v najlepši luči.

Vse lepo in prav, če ne bi bil na njih graviran črni panter – tako imenovani grb Karantanije. Zgodovinarji, ki se podrobneje ukvarjajo s karantanskim obdobjem, namreč povezave panterjev s slovensko zgodovino zanikajo.

"Kdor nastopa pod takim simbolom, izkazuje, kaj je ... Glede na to, kaj in kako je ta simbol nastal, izkazuje, da prvič – vse kar govori je lažno, drugič, da je pri tem papagajski in nesposoben lastnega razmišljanja, in tretjič, da nima jajc. In kot državljan Republike Slovenije zahtevam od poslank in poslancev v Državnem zboru, da preprečijo sramotenje celotne države, državljank in državljanov. Kdor pa ga želi uporabljati zasebno, pa ima seveda do tega vso demokratično pravico," je jasen Pleterski.

Doktor Kosi z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa medtem razloži, da so grb panterja v 11. stoletju začeli uporabljati v nemški dinastiji Spanheimov, preko katerih je postal začasni grb dežele Koroške. Pa tudi grb dežele Štajerske – ta ga uporablja še danes.

"Če govorimo zdaj o Koroški – koroški vojvode so seveda prevzeli določene tradicije stare kneževine Karantanije, ti parazgodovinarji pa so želeli 'potegniti' tudi tega karantanskega panterja kot simbol koroške vojvodine, oziroma ga izpeljati iz starejše že slovanske kneževine karantanije," oriše Kosi. To pa je po njegovih besedah zgodovinsko popolnoma anahrono. "Ker če preberete katerokoli knjigo o razvoju heraldike, vam bo jasno, da se ti grbovni simboli povsod po Evropi začnejo, kot sem že rekel, pojavljati šele v 12. stoletju." To je po njegovih besedah tako torej popolni zgodovinski konstrukt, ki nima nobene prave zgodovinsko argumentirane osnove.

Primerneje bi bilo, pravi, če bi Slovenija za svoj simbol predsedovanja izbrala na primer Triglav, s čimer Slovenci ne bi imeli težav. Če pa že kopljemo globoko v zgodovino, pa bi tak lahko bil grb Celjskih grofov – tri zlate zvezde na modri podlagi.