Na Uradu vlade za informiranje so potrdili, da bi se voditelja ruske pravoslavne in katoliške cerkve utegnila sestati v Sloveniji. Srečanje v Sloveniji naj bi med obiskom v Rusiji patriarhu predlagal prav premier Janez Drnovšek. Ruski patriarh je v pogovorih z Drnovškom Slovenijo označil za posrečeno izbiro, med drugim, pravijo v patriarhovem uradu, tudi zato, ker naj bi ruski verski glavar razvil pristne odnose s slovenskim nadškofom Francem Rodetom.
Srečanje v Sloveniji je podprl tudi ruski predsednik Putin, če bo Slovenija seveda zadostila vsem organizacijskim zahtevam. Obisk cerkvenih voditeljev pa bi bil, kot so prepričani v uradu za informiranje, po srečanju Bush - Putin in nedavnem sestanku predsednikov držav srednje Evrope v zadnjem času že tretje vrhunsko srečanje pri nas in potemtakem nova možnost za promocijo Slovenije.
Tiskovni predstavnik Aleksija II., Vsevolod Čaplin je danes dejal, da bi se patriarh lahko srečal s papežem v neki nevtralni državi, pod pogojem, da bi pred tem rešili glavna odprta vprašanja med rusko pravoslavno in katoliško cerkvijo. "Takšna nevtralna država je Slovenija," je dejal patriarhov predstavnik Čaplin, sta poročali ruski tiskovni agenciji Itar-Tass in Interfax.
Vatikan se še ni odzval
V Vatikanu se še niso odzvali na novico, da naj bi se papež Janez Pavel II. in ruski patriarh Aleksij II. utegnila sestati v Sloveniji. Poglavar rimskokatoliške cerkve si tega srečanja sicer želi že ves čas svojega papeževanja, vendar pa se je ruska pravoslavna cerkev temu doslej odločno upirala. Nasprotja med obema cerkvama so stara najmanj pol tisočletja, vendar Janezu Pavlu II. še danes preprečujejo obisk Rusije, ki tako poleg Kitajske ostaja edina velika država, kamor še ni potoval.
Obiskal je že številne nekdanje sovjetske republike, uradno pa sta ga v Moskvo že povabila nekdanja predsednika Gorbačov in Jelcin. Putin ob svojem obisku v Vatikanu pred dvema letoma povabila ni ponovil, kar so v Rimu pripisali velikemu vplivu Aleksija II. na rusko politiko.
Papežu je z lanskim potovanjem v Grčijo uspelo urediti ali vsaj močno izboljšati odnose s tamkajšnjo pravoslavno cerkvijo. Znano je, da je kot prvi papež stopil v mošejo in sinagogo. V Rusijo zaenkrat še ne more, eden izmed glavnih razlogov za to pa naj bi bilo širjenje vere med katoliško manjšino v Rusiji, kar v Vatikanu razlagajo kot misijonarstvo, v Moskvi pa kot prozeletizem. Ker se ruska pravoslavna cerkev, ki ima 70 milijonov vernikov, boji predvsem papeževega vpliva na na katoličane v Rusiji, bi bilo srečanje obeh cerkvenih poglavarjev na nevtralnem ozemlju vsekakor dober kompromis.
Če bi do srečanja res prišlo, bi to predstavljalo zgodovinski dogodek za ekumenizem. O srečanju med papežem in ruskim patriarhom se je govorilo že konec 90-ih let, vendar do srečanja ni prišlo. Takrat se je kot o nevtralni državi, ki bi lahko gostila zgodovinsko srečanje, govorilo o Avstriji. Do zadnjih novic o možnostih otoplitve odnosov med cerkvama pa prihaja le nekaj dni po ostrih protestih Vatikana, ker je bilo iz Rusije izgnanih pet tujih katoliških duhovnikov, med njimi poljski škof Jerzy Mazur.
