Zgolj 47 občin ni zadolženih

Vlada RS je na današnji redni seji obravnavala Poročilo o zadolženosti občin na dan 30.6.2009. Iz različnih poročil je razvidno, da je še vedno 47 občin takšnih, ki nimajo nikakršne obveznosti iz naslova zadolžitev, kar predstavlja 22-odstotni delež, 163 občin pa ima vsaj eno obveznost iz tega naslova.

Ministrstvo za finance (MF) je na podlagi prejetih podatkov o stanju odplačila dolga občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine v poročilu o zadolženosti občin povzelo stanje zadolžitve občine in pravnih oseb na dan 30. junij letos. Če primerjamo stanje zadolženosti pravnih oseb na lokalni ravni. je razvidno, da v 119 občinah nobena od pravnih oseb ne izkazuje zadolženosti iz naslova javnega dolga, kar pomeni, da je 57-odstotni delež nezadolženosti pravnih oseb. Iz tabele je tudi razvidno, da v 91 občinah pravne osebe o svojem stanju dolga redno četrtletno poročajo svoji matični občini.

Praksa preteklih let je pokazala, da posamezne občine sredstev iz naslova kratkoročnih zadolžitev niso mogle povrniti v tekočem letu, hkrati pa tudi niso zaprosile MF za izdajo soglasja k zadolžitvi, kar jim posledično povzročilo dodatne težave pri financiranju v naslednjih proračunskih letih, je poudarilo ministrstvo za finance. MF lahko ugotavlja dejansko zadolženost občin le za tiste občine, ki pošljejo na ministrstvo zahtevo za izdajo soglasja za začetek zadolževanja. Ali ima lokalna skupnost kako dejansko prikrito zadolženost, MF iz dokumentacije, ki jo pošiljajo občine, ne more ugotoviti, niti nima zakonskih pooblastil za opravljanje dejanskih kontrol.

Problematično zadolževanje občin

Med problematičnimi načini zadolževanja je potekala tudi revizija v občini Gornji Grad, Gornji Petrovci in Štore. MF je izdalo 71 občinam soglasje k začetku postopku zadolževanja, kar pomeni, da je MF s tem hkrati tudi preverilo, da 34 odstotkov občin v proračunskem letu 2008 z novo zadolžitvijo ni preseglo največjega obsega možnega zadolževanja občine izračunanega skladno z ZFO-1.

V preteklih letih je bila velikokrat izpostavljena prezadolženost občin. Iz podatkov, ki so bili poslani MF, to ni bilo vedno razvidno, dokler ni sistemski zakon jasno opredelil, kaj se upošteva v dovoljeni obseg zadolževanja. Takrat se je lahko ugotovilo, da so se posamezne občine ob že izdanem soglasju ministrstva kasneje zadolžile pri posameznih bankah z najemom kratkoročnih kreditov nad zakonsko dovoljenim obsegom, sklenile pogodbe o finančnem najemu ali blagovnem kreditu in drugimi oblikami pogodbenih razmerij, ki so pomenile dejansko zadolžitev in katerih posledica je bila plačilo obveznosti iz občinskega proračuna, vendar obveznosti, ki so zapadle v poplačilo v posameznem proračunskem letu, niso bile sposobne poplačati (Občine Dobrovnik, Gornji Petrovci, Podlehnik in Žetale).

Težave so se pojavile tudi v občinah, ki še po več letih od zaključka investicije niso uspele poravnati račune do posameznega izvajalca za opravljeno delo (Občina Gornji Petrovci).