Pregled izvedbe številnih velikih infrastrukturnih projektov razkriva vrsto napak in negativnih posledic, na osnovi katerih pa smo se bolj malo naučili, saj se tudi zadnje čase kažejo podobni sistemski vzorci, ki so v preteklosti že vodili zgrešeno prakso, opozarjajo organizatorji strokovnega posveta Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji: od zgrešenih do trajnostnih naložb, ki bo v petek, 6. februarja 2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Opozarjajo, da veliko infrastrukturnih projektov od osamosvojitve dalje ni bilo ustrezno umeščenih, so bili predimenzionirani, poraba proračunskih sredstev neracionalna in nezakonita, prav tako so v številnih primerih ugotovili korupcijo.
Navajajo nekaj primerov najbolj problematičnih projektov:
- komunalna infrastruktura (izgradnja objektov za obdelavo komunalnih odpadkov – ti so bili na nacionalni ravni načrtovani preštevilno in predimenzionirani, saj niso upoštevali zmanjševanja količin odpadkov)
- prometna infrastruktura (protihrupne ograje – predimenzionirane; avtocestni program – slabe finančne ocene, slab nadzor, korupcija in nespoštovanje časovnice postopne izgradnje; letališki kontrolni stolp Brnik; osvetljevanje cest – marsikje predimenzionirano)
- energetska infrastruktura (izgradnja TEŠ 6 – vsestransko zgrešen projekt; HE Spodnja Sava – nejasna razmejitev financiranja med Vodnim skladom in investitorjem; neverjetno drage študije za NEK 2 po naročilu GEN Energija in načrtovani daljnovodi za povezave v Italijo, ki so vezani na NEK 2 oz. komercialni prenos energije preko Slovenije)
TEŠ 6 je dobrih 1,42 milijarde evrov vreden projekt, ta znesek naj bi po nekaterih ocenah presegla tudi gradnja 3. razvojne osi med Koroško in Belo krajino oziroma Avstrijo in Hrvaško, ki bi jo morali končati do 2020 (ocenjena vrednost skoraj 1,7 milijarde evrov). Stoji projekt gradnje drugega železniškega tira (ocenjena vrednost 1,5 milijarde evra), pa širitev in modernizacija Luke Koper (187 milijonov evrov). Prav tako se je nekoliko upočasnil projekt gradnje HE na srednji in spodnji Savi.
Izgradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) ter avtocestni program, s poudarkom na gradnji 3. prometne osi, sta po mnenju organizatorjev posveta najdražja zgrešena projekta. Kot projekt, ki bi ga bilo nujno potrebno ustaviti, organizatorji posveta navajajo gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK 2). Oba projekta po njihovem mnenju spodbujajo določene interesne skupine. Opozarjajo, da podjetja, ki so v državni lasti, niso pod nadzorom vlade, temveč postaja vlada izvrševalec politike v teh podjetjih.
Za projekt NEK 2 namreč ugotavljajo, da sploh še nima podpore vlade, Gen Energija pa naroča številne drage študije in analize za izgradnjo drugega bloka. Stroški teh analiz so že presegli 12 milijonov evrov, opozarjajo in sporočajo, da je potrebno čim prej ustaviti trošenje davkoplačevalskega denarja.
Organizatorji posveta so povezani v mreži nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo. Na posvetu bodo vladi izročili poziv, v katerem jo opozarjajo, da je potrebno spremeniti odnos in predvsem zastaviti infrastrukturne projekte tako, da bodo sredstva naložena strateško in trajnostno. Opozarjajo, da slabih praks ne smemo ponavljati, pač pa se je potrebno iz njih naučiti. Zato bodo na posvetu predstavili, kako se izogniti ponavljanju napak in ne trajnostnih vzorcev, predvsem pa, kako izkoristiti priložnosti za zdrav strateški razvoj.
Slovenija vložila 22 infrastrukturnih projektov
Opozarjajo, da Slovenija in Evropa letos vstopata v novo načrtovalsko in proračunsko obdobje do leta 2020. Zato je prav zdaj priložnost, da se pri načrtovanju infrastrukture uveljavi javni interes in se ga zastavi strokovno, racionalno in v skladu s trajnostnimi načeli. Slovenija je že vložila 22 infrastrukturnih projektov, opozarjajo, potrebno pa je razmisliti, ali so to tisti projekti prihodnosti.
Seznam projektov v skupni ocenjeni investicijski vrednosti okoli 9,2 milijarde evrov sta pripravila ministrstvo za finance in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Gre za okvirni nabor projektov, ki je bil poslan projektni skupini EU z opombo, da ne vključuje projektov na regionalni ravni, da je seznam izključno okviren in informativna narave ter da lahko v nadaljnjem procesu vlada predlaga tudi katere druge projekte.
Projekti, ki jih je potrebno čim prej zagotoviti
Organizatorji še opozarjajo, kateri so tisti trije projekti, ki jih je potrebno čim prej zagotoviti. To so celovita energijska prenova stavb v javni in zasebni lasti, posodobitev železniškega omrežja in javnega potniškega prometa ter protipoplavna sanacija in celovito upravljanje z vodami.
Primer dobre prakse: ljubljansko podjetje Snaga
Predstavili so primer dobre prakse, o katerem bodo razpravljali tudi na posvetu. Spregovoril je direktor ljubljanske Snage Janko Kramžar, ki je dejal, da je zelo težko opredeliti strateški načrt, lahko pa določiš določene prioritete, ki se jih boš držal. Kot primer drugačne usmeritve je navedel sežigalnice. Pri teh se odpadek znova uporabi le enkrat, medtem ko so se v Snagi ob zavedanju omejenosti virov raje usmerili v zmanjševanje količine nastalih odpadkov in večje recikliranje, kjer je možna večkratna ponovna uporaba.
Trajnostna preobrazba: načrtovati za 20 do 30 let naprej
Organizatorji posveta, poleg nevladnih organizacij še inženirska zbornica in fakulteta za arhitekturo, menijo, da je treba okrepiti strateško načrtovanje in tako pri načrtovanju kot pri izvedbi projektov slediti dobri mednarodni praksi. Prizadevajo si tudi za to, da bi vlada presegla ozko razumevanje pojma infrastruktura in razmislila o alternativnih možnostih za zadovoljevanje določenih potreb.
Na posvetu bo evropska komisarka za promet Violeta Bulc v video nagovoru predstavila naložbeni načrt Evrope, spregovorili bodo o izkušnjah z dosedanjimi velikimi projekti, kot so avtoceste in TEŠ 6, ter o izzivih vzpostavljanja infrastrukture v prihodnje. Med drugimi se ga bosta udeležila premier Miro Cerar in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.