Teh javnih naročil se ne spomnim in tudi podpisal jih nisem, razlaga nekdanji prvi človek kmetijskega ministrstva Dejan Židan. "Ne poznam niti razpisov, to so majhni razpisi, tudi kdo je tam sodeloval ne vem, moram pa povedati, da moja izkušnja s kmetijskim ministrstvom je takšna, da se razpisi strokovno pripravijo in se tudi nadzirajo."
Upam, da je bilo tako tudi v primerih, ki ste jih razkrili, dodaja in opozarja še na en vidik zgodbe. "Toliko se je pritiskalo na zaposlene, se zmanjševalo njihovo število, in mogoče bi morali več stvari opraviti ljudje, ki so v administraciji, vendar se je njihovo število zmanjševalo."
Ali po domače: Židan si želi, da bi se s študijami ogljika v travinju ali gensko spremenjenih organizmov ukvarjali zaposleni na ministrstvu, ne pa, da se za to plačuje zavode brez izkušenj in zaposlenih, ki nimajo niti transakcijskega računa. "Tam so strokovnjaki, svoje delo resno jemljejo."
Kar je z javnimi naročili, sploh, če se prijavi samo en ponudnik in torej ni nobene konkurence, težko doseči. In tega je vedno več. Če so na ministrstvu še leta 2016 za več kot 60 odstotkov naročil dobili vsaj dve ponudbi ali celo več, se je to razmerje do lani obrnilo: samo na dobri tretjini naročil je konkurenca dejansko bila.
Očitno je za to kriva tudi konjuktura, kar opažajo tudi v Državnem zboru, saj se je ravnokar iztekel rok za oddajo ponudbe za približno milijon evrov vredno naročilo obnove 50 let stare male dvorane. Težava je, da je zelo, zelo malo prijavljenih oz. skoraj ni prijavljenih, še ocenjuje Židan.
Razpis je imel namreč tri sklope in, kot kaže zdaj vsaj za enega izvajalca očitno ne bodo dobili.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.