Država menca, 1500 gozdarjev medtem v strahu za službe

Potem ko se je družbi Gozdno gospodarstvo Maribor v četrtek iztekla koncesija za skrb za državne gozdove v severovzhodni Sloveniji, je danes okoli sto tam zaposlenih ostalo brez dela, saj še ni objavljenih razpisov za nadaljnjo skrb za gozdove. V podobnem položaju so tudi druga takšna podjetja v Sloveniji.

Z včerajšnjim dnem smo se morali umakniti iz državnih gozdov, danes pa je nov dan, ki nas zelo skrbi. Ne vemo, kako bomo delali v prihodnje," je na današnji novinarski konferenci v Limbušu pri Mariboru povedal likvidacijski upravitelj Gozdnega gospodarstva Maribor Martin Nose.

Družba Gozdno gospodarstvo Maribor, ki te dni obeležuje 68 let delovanja, je imela zadnji dve desetletji v upravljanju 18.000 hektarjev državnih gozdov, kar predstavlja desetino vseh v Sloveniji, ki pa so zdaj prešli pod novoustanovljeno družbo Slovenski državni gozdovi.

Po besedah dosedanjega direktorja družbe Marjana Verdnika jim je bilo z državne strani do zadnjega zatrjevano, da se bodo po izteku koncesije lahko prijavljali na razpise, a teh za ta del Slovenije še ni. Poudaril je, da je njihova družba doslej izpolnila vse svoje obveznosti, tako do države kot do kupcev lesa in zaposlenih, a ji zdaj grozi stečaj. Večina njihovega dosedanjega poslovanja je bila namreč vezana na državne gozdove, zato je pred skupno 95 zaposlenimi negotova prihodnost. "Radi bi delali, a ne smejo," je poudaril.

Po besedah predsednika sindikata v podjetju Stanka Urnauta je v podobnem položaju še okoli 1400 drugih gozdarjev v Sloveniji. Večina jih ima za seboj več kot 20 let dela v gozdovih in prihajajo s podeželja, kjer že tako primanjkuje delovnih mest, je opozoril.

Poje se ob tem sprašuje, kaj se bo zgodilo s temi gozdovi, za katere trenutno nihče ne skrbi. "Mi ne smemo v gozd, drugih upravljavcev pa ni," je dejal.

Pričakovali so, da bodo razpisi objavljeni že maja ali najkasneje junija, da bi se lahko delo nemoteno nadaljevalo, a se to ni zgodilo. Zaenkrat so bili objavljeni le štirje razpisi za manjša območja, večinoma na Kočevskem, kjer pa bo po ocenah Pojeta več stroškov za dokumentacijo kot pa bo plačila za dejansko delo. Boji se tudi cenovnega dumpinga, še posebej iz vzhodnoevropskih držav, kjer delodajalci niso zavezani h kolektivni pogodbi za delavce in tako strogim varnostnim standardom kot slovenska podjetja, ki so že doslej delala na tem področju.

Zaradi napovedanih sprememb v upravljanju državnih gozdov je skupščina Gozdnega gospodarstva Maribor konec maja sklenila, da družba preide v redno likvidacijo. "A ne zaradi ugašanja družbe ampak za lažje prilagajanje novim razmeram," je poudaril Poje. Kot je dejal, lahko še vedno normalno poslujejo, če le imajo delo.

Dosedanje štiri obrate so z današnjim dnem združili v en celovit gozdarski obrat ter ustanovili hčerinski družbi Pinales in Stiriales, da bi bili bolj prilagodljivi in uspešni na razpisih. Delavce bodo zaenkrat poslali na dopust, nekatere tudi na čakanje, zatem pa jim bo zmanjkalo rezerv.

Zato Poje poziva državo, da pospeši svoje aktivnosti in čim prej objavi razpise tudi za severovzhodno Slovenijo. "Vsaj do sredine julija moramo vedeti, kako naprej, sicer bo treba začeti pisati odpovedi pogodb o zaposlitvi," je poudaril.

Medtem minister ustanavlja družbo Slovenski državni gozdovi

Prvič v 25 letih je država ustanovila proizvodno gospodarsko družbo, ki ima sedež na območju, ki je razvojno ogroženo, pa  je medtem dejal kmetijski minister Dejan Židan o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi. Pojasnil je, da je bil koncesijski model upravljanja z državnimi gozdovi unikaten in je dajal slabše rezultate od pričakovanih, saj med drugim ni dajal spodbude gozdno-lesni verigi.

Pri novem modelu upravljanja bodo upoštevali najboljše primere dobrih praks v tujini, zaradi katerih Židan pričakuje boljše gospodarjenje z državnimi gozdovi. Med drugim so si ogledali upravljanje z bavarskimi deželnimi gozdovi, kjer je nov sistem začel optimalno delovati po približno treh letih.

Židan je izpostavil tudi jasne cilje nove družbe, in sicer doseganje čimvišjega donosa ob upoštevanju ekosistemskih koristi gozda. Novi razpisi naj bi omogočali, da se lahko nanje prijavijo tudi manjši izvajalci, dostop do dela v državnem gozdu pa bodo imele tudi gozdno-hribovske kmetije. "Pomembna nam je transparentnost del in transparentnost prodaje," je dejal Židan. "Tako bomo lahko znova priča zagonu gozdno-lesne verige. Tu sem optimist," je dodal.

Seznam ustreznih članov nadzornega sveta bo po ministrovih zagotovilih znan do 11. julija. Svoje predloge bodo potem podali ministrstva za finance, gospodarstvo, kmetijstvo in okolje, en predlog bo dala opozicija, tri pa zaposleni v družbi.

"Imam velika pričakovanja, verjamem, da jih boste zaposleni uresničili. Prvi meseci verjetno ne bodo optimalni," je dejal Židan.

V. d. družbe Slovenski državni gozdovi Miha Marenče je pojasnil, da bo družba teritorialno razporejena, imela bo štiri poslovne enote – Kočevje, Ljubljana, Maribor in Postojna, te se bodo delile še na 13 operativnih enot. S Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je na novo družbo danes prišlo 38 zaposlenih, večinoma gozdarjev.

Najprej bodo poskrbeli za sanitarno sečnjo, za katero jim pošilja odločbe Zavod za gozdove. "Pri prvih razpisih smo usmerjeni v sanitarno sečnjo, saj so podlubniki naša prioriteta, v naslednjem tednu pa bo objavljen razpis tudi za redno sečnjo," je pojasnil Marenče.

Za hlodovino je družba do danes prejela okoli 100 ponudb, štiri iz tujine. "Želimo, da je slovenska primarna lesna industrija pri tem uspešna, želimo spoštovati cilje, ki so nam naloženi, torej da smo tudi pomemben igralec pri dobavi gozdno-lesnih sortimentov," je še dodal Marenče.