Veliko Slovencev se zadolžuje, da si privošči potovanja

Letala so v času zimskih počitnic že skoraj polna, saj se številni Slovenci tudi letos odpravljajo na oddih.

Med najbolj priljubljenimi so tople destinacije. Potovalne agencije opažajo povečano zanimanje za Egipt, predvsem Hurgado in križarjenja po Nilu, pa tudi za Dubaj in Kanarske otoke. V ospredje stopajo tudi puščavske destinacije, kot so Jordanija, Oman in Maroko.

Tisti, ki raje ostanejo bližje domu, se odpravljajo na smučanje: nekateri na slovenska smučišča, kot sta Rogla in Kope, drugi v Avstrijo.

Hkrati ostajajo priljubljena tudi večja evropska mesta in prestolnice, med njimi Pariz, London, Valencija, Rim in Istanbul.

Del ljudi pa bo počitnice preživel doma, z dnevnimi izleti, športnimi dejavnostmi ali preprosto z več časa za počitek in učenje.

V primerjavi s preteklimi leti se vse več družin odloča tudi za daljša, medcelinska potovanja. Med najbolj iskanimi so Kostarika, Panama, Kuba, Mehika, Šrilanka, Tajska ter New York, Avstralija in Nova Zelandija.

Ob želji po oddihu pa finančni strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Slovenci se ne razlikujemo bistveno od preostalega sveta glede zadolževanja: imamo številna posojila, kreditne kartice in limite na bančnih računih. Težava nastane, ko zapademo v začarani krog dolgov in začnemo živeti zunaj svojih finančnih zmožnosti.

"V Sloveniji opažamo dve skrajnosti: po eni strani smo zelo pridni varčevalci in na tem področju nekoliko odstopamo od evropskega povprečja, po drugi strani pa imamo ljudi, ki so nenehno zadolženi, se vrtijo v začaranem krogu in nikakor ne morejo iz njega," pojasnjuje Ana Vujasinovič iz Triglav Investments.

Finančni strokovnjaki opozarjajo, da je treba ločiti med tistimi, ki zapadejo v dolgove, ker živijo prek svojih finančnih zmožnosti, in tistimi, ki najamejo posojilo zato, da otroku prvič omogočijo odhod na morje ali smučanje.

Dražitev vseh dobrin je v zadnjih letih eden glavnih razlogov, zakaj je zadolževanje postalo velik problem, dodaja Vujasinovičeva.

"Če vzamemo približno 2000 evrov limita, nas to na leto stane 150 oziroma 160 evrov samo obresti, dolga pa sploh še nismo odplačali," razlaga.

"Ko greš v kredit zaradi luksuza, se mi zdi to malo nepremišljeno, ker če želiš živeti luksuzno, si moraš nekako priskrbeti način, da si takšno življenje lahko privoščiš, ne pa samo zato, ker potrebuješ nek status in ker imajo to vsi ostali," je povedal eden od mimoidočih sogovornikov.

Antropolog Dan Podjed opozarja, da nas nenehna želja po še spreminja v hrčke, ki v svojih domovih kopičimo stvari in materialne dobrine, ki jih pogosto sploh ne potrebujemo.

"Stanovanjsko stisko se mi zdi razmeroma normalno rešiti tako, da vzamete kredit. Tudi jaz sem enako naredil in se zadolžil do penzije. Težava pa nastane, ko si kupimo, sebi ali svoji družini, nekaj, kar je res trenutna želja, ki bo čez nekaj let nesmiselna", pravi Podjed.

Kako presekati gordijski vozel in izplavati iz rdečih številk? Običajno obstajata le dve poti, dodaja Vujasinovičeva.

"Ali vzamemo kredit in poplačamo vse obveznosti ter si res obljubimo, da tega ne bomo več počeli. Ali pa začnemo z majhnimi mesečnimi pologi – 30, 40, 50 evrov na mesec, bolje kot nič. In imamo nek privarčevan znesek, s katerim lahko prihodnje leto gremo na počitnice ali na smučanje. Imamo tudi tisto zlato rezervo za tiste lepe superge."

Denar, ki ga dajemo na stran, naj za nas ne obstaja. Tako lahko z majhnimi koraki najprej pokrijemo dolg in nato tudi privarčujemo, svetujejo finančniki. Podjed pa še zaključi, naj, preden znova nekontrolirano odpremo denarnice, razmislimo, ali bi denar raje usmerili v znanje ali še bolje v čas, ki ga lahko namenimo svojim bližnjim.