Živahno o trgu dela

Socialni partnerji - delodajalci, delojemalci in vlada - so na nadaljevanju usklajevanj socialnega sporazuma pretežni del časa namenili sedmemu poglavju o zaposlovanju in trgu dela. Razprava je bila živahna, vrtela pa se je okoli vprašanja vizije trga dela, fleksibilnosti in varnosti trga dela in zaposlovanja za določen ter nedoločen čas, so po usklajevanjih pojasnili pogajalci.

Socialni partnerji so močno neusklajeni, ko se odpre vprašanje ureditve trga dela, je po pogajanjih povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj. "Težava je, ker v tem trenutku socialni partnerji ne vidijo, kakšna naj bi bila vizija trga dela in zaščite nasploh," je poudaril in dodal, da ni razumevanja, da je doseči želeno obliko trga dela dolgoročen projekt.

Sindikati zahtevajo usklajenost vseh politik, od izobraževalne, politike novih vlaganj, davčne, socialne politike. Dokler vse politike ne bodo usklajene, ni mogoče govoriti o fleksibilnosti in varni zaposlitvi, poudarja Rebolj.

Sindikati za zaposlovanje za nedoločen čas, delodajalci proti

Nadalje sindikati vztrajajo, da mora Slovenija vzpodbujati zaposlovanje za nedoločen čas, čemur pa delodajalci nasprotujejo. Kot je dejal Rebolj, je zaposlitev za nedoločen čas okostje zaposlovalnih sistemov v Evropi, ob njem pa se rahlo odpirajo vrata zaposlovanju za nedoločen čas. V Sloveniji je, tako Rebolj, problematično, da 70 odstotkov novih zaposlitev predstavljajo zaposlitve za določen čas.

Prvo jabolko spora je, kot je po pogajanjih pojasnil svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jože Smole, "famozni skandinavski model". O enem skandinavskem modelu ni mogoče govoriti, obstajata vsaj dva, je dejal. "Do uspeha ne bo pripeljalo izvzemanje iz konteksta, ko vsakdo iz skandinavskega modela jemlje, kar se mu zdi primerno," je bil kritičen.

Tako za delodajalce kot delojemalce je pomembno, da postane trg delovne sile bolj fleksibilen in varen, je po pogajanjih novinarjem pojasnil vodja ožje vladne pogajalske skupine Dušan Krajnik. A sindikati se zavzemajo za več zaposlovanja za nedoločen čas, delodajalci pa temu niso preveč naklonjeni, saj zaposlovanje za nedoločen čas prinaša določene težave, kot so zapiranje podjetij in izgubljanje trga, je dejal.

Vlada se zaveda, da bo področje morala regulirati. Zato si je zastavila cilj vzpostaviti mehanizme, ki bodo spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas, je povedal Krajnik. "V kakšni meri in kako pa ni samo stvar poglavja o trgu dela in zaposlovanju, temveč tudi drugih, tako da bo potrebno še nekaj napora," je poudaril.