Kdaj bo dokončno znano, ali je sum o prvem primeru bolezni norih krav v Sloveniji utemeljen?
Referenčni laboratorij v Švici, kamor smo poslali vzorce, bo dokončno diagnozo postavil v začetku naslednjega tedna.
Ali ste testirali tudi druge živali s te kmetje?
Ne. Postopek. ki je bil predpisan že leta 1996, zahteva, da se prepove promet z domačimi živalmi s tega posestva, po potrditvi suma pa se da živali pod posebni režim nadzora. V Sloveniji namreč nimamo sistema pobijanja celotne črede, saj se je to v nekaterih državah zahodne Evrope pokazalo kot dvorezen meč. Če država uvede tovrstno politiko, imetniki sumljivih živali te nato raje prikrivajo, kakor da bi jih oddali v analizo.
Ste na tej kmetiji uvedli kakšne posebne ukrepe?
Ne. Uvedli smo le prepoved prometa za živali iz te kmetije. Kmetija tako ne more dobiti ustreznega zdravstvenega spričevala, da bi lahko živali odpeljali.
Na tej kmetiji poleg goveda redijo tudi prašiče. Znano je, da velja prepoved krmljena z mesno–kostno moko za govedo od leta 1996, za vso ostalo živino pa šele od lanskega leta. Je možno, da bi govedo krmili z moko, ki je bila namenjena prašičem?
To je dejansko možno. Z uvedbo ukrepov o prepovedi krmljenja sesalcev s proteini sesalcev, ki jih je v letu 2001 uvedlo ministrstvo za kmetijstvo, smo predvideli prav možnosti, da se je krma namenjena prašičem dajala tudi govedu. Prav to prepoved so takrat mnogi kritizirali, da je preobsežna.
Potem obstaja možnost, da je okuženih še več živali, ki so jih krmili na tak način?
To je tako posplošeno težko trditi. Primeri v Veliki Britaniji, kjer edini niso uporabljali sistema pobijanja celotnih čred živali, so pokazali, da se v čredi stotih živali okuži ali oboli le tri do pet živali, ostale pa ne. To lahko kaže na to, da agens ni prisoten v vsej krmi, ali pa na to, da obstajajo pri živalih, ki zbolijo, določene genetske predispozicije.
Krava, pri kateri sumijo na bolezen norih krav, je bila mlekarica. Ali se lahko ljudje okužijo preko mleka?
Leta 1996 je svetovna zdravstvena organizacija jasno povedala, da mleko ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi. Poudariti pa je potrebno, da je Slovenija že istega leta sprejela določene ukrepe za zaščito potrošnikov, se pravi izločanje možganov in hrbtenjače in jih letošnje leto še okrepila z dodatnimi ukrepi. To lahko daje slovenskemu potrošniku določeno zaupanje, da je država poizkušala uvesti vse ukrepe, ki jih lahko z določenim znanjem v nekem trenutku. Ne trdim, da se znanje ne bo izpopolnjevalo in z njim, če bo potrebno, tudi ukrepi.