Živimo, kot da bi imeli na razpolago 1,6 planeta

Zaradi pandemije covid-19 smo letos to točko dosegli dobre tri tedne pozneje kot v letu 2019. K temu so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije. Podatki kažejo, da se je v tem času zmanjšala sečnja lesa (–8,4 %) in manj je izpustov iz prometa (–14,5 %). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu. 

Manjšanje ekološkega odtisa zaradi globalne pandemije – ki je daleč od načrtovanja spremembe, potrebne za doseganje ekološkega ravnovesja in dobrega počutja ljudi – dokazuje, da je vzorce porabe naravnih virov mogoče spremeniti v kratkem časovnem okviru, vendar ob skrbnem načrtovanju.

Človeštvo trenutno porabi 60 odstotkov več virov, kot jih je mogoče obnoviti. Živimo torej, kot da bi imeli na razpolago 1,6 planeta. 

Živimo, kot da bi imeli na voljo tri Slovenije

Tudi v Sloveniji ekološki odtis presega obnovitveno sposobnost Zemlje. Po podatkih organizacije Global Footprint Network porabimo toliko, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije. Zato smo naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020, porabili že bistveno prej kot preostali svet – 26. aprila. 

K ekološkemu odtisu največ prispevamo z ogljičnim odtisom, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem v gospodinjstvih (ogrevanje) in prometu.

Kot so ob tej priložnosti zapisali na spletni strani slovenske vlade, smo se za potrebe zmanjšanja ekološkega odtisa (in s tem ekološkega dolga) v Sloveniji v okviru Strategije razvoja Slovenije (sprejeta leta 2017) zavzeli za 20-odstotno zmanjšanje odtisa Slovenije do leta 2030 (glede na podatke iz leta 2013). Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Agencijo za okolje pripravilo predlog ukrepov glede izboljšanja energetske učinkovitosti, večje rabe obnovljivih virov energije ter na področje upravljanja gozdov. Z njihovim izvajanjem bi prispevali tudi k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, izboljšanju kakovosti zraka, voda.  Izračuni projekcij pa kažejo, da bodo potrebni dodatni napori za dosego cilja, ki ga za ekološki odtis izpostavlja Strategija razvoja Slovenije. 

Izračuni odtisa regij kažejo tudi, da ekološki odtis devetih (od dvanajstih) statističnih regij presega obnovitveno sposobnost regije. Zato je na ravni regij treba spodbujati trajnostno načrtovanje rabe prostora, samooskrbno sposobnost, ki bo zmanjšala odvisnost od uvoza, ter bolj trajnostne vzorce vedenja, kot sta trajnostna mobilnost in energetska učinkovitost.  Ključne so tudi dolgoročne trajnostne naložbe v prometno in gradbeno infrastrukturo. 

Ekološki odtis sicer velja za enega najbolj celostnih kazalcev trajnosti na področju okolja. Z njim spremljamo porabo naravnih virov in obnovitveno sposobnost površin, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Če porabimo več od obnovitvene sposobnosti narave, govorimo o ekološkem deficitu. Enota za spremljanje ekološkega odtisa je globalni hektar (gha).