'Živimo v ekonomiji pozornosti in ta je res dragocena valuta'

Trebušnjaki in romantične zgodbe iz preteklosti, kosilnica okoli vrtca, promocija politične stranke kar na stranišču in celo boj s hobotnico. Ko se začne predvolilni čas, domišljija politikov in njihovih ekip pogosto spusti vse zavore. Začne se namreč tekma za glasove in nič manj pomembna tekma za pozornost. Zoran Janković se je pred kamero razgibal in na Instagramu obujal spomine na to, kako je spoznal ženo, Aleš Primc je poprijel za kosilnico, Borut Pahor je kot predsedniški kandidat zamenjal vrsto poklicev, Franc Kangler pa se je lotil celo boja s hobotnico. Pa takšni predvolilni manevri res delujejo in lahko vplivajo tudi na našo odločitev na volišču?

Če pogledamo najbolj znan model prepričevalne komunikacije, se ta začne s pozornostjo, pojasnjuje Bagola. "Tu se trudimo, da dobimo čim več pozornosti. Naslednja stopnja je globlji interes za naše vsebine. To je recimo program politikov. Potem pa sledi pomembna stvar in to je vzbuditi željo po nakupu oziroma nakupno namero samo. V primeru politikov torej iti na volišča in obkrožiti kandidata."

V fazi pred volitvami smo tako intenzivno na prvi stopnji. "Pozornost, pozornost, pozornost. Narediti vse, da jo dobimo."

Nekatere, tudi populistične poteze, se politikom na koncu dneva obrestujejo, pravi Bagola. "Dobro je tudi, da politika pogledamo kot blagovno znamko. In zdaj recimo sloves ali imidž blagovne znamke pomeni seštevek vseh vtisov o tej znamki v glavah uporabnikov, v tem primeru volivcev. Se pravi vse, kar v teh pomembnih delih telesa, v glavi, v srcu in v jeziku vznikne, ko omenimo ime politika, zelo vpliva na eno večje telo, to je volilno telo."

Politiki si zato po njegovih besedah na vse kriplje prizadevajo dobiti čim več vtisov in gredo tja, kjer je največ pozornosti. V tem času so to družbena omrežja.

Še pred nekaj leti bi lahko rekli, da na njih nagovarjajo predvsem mlajšo publiko, danes pa statistike obiska in uporabe družbenih omrežij kažejo, da gre pravzaprav za splošno populacijo.

Obenem lahko politiki zelo natančno izbirajo, koga bodo nagovorili, če objave podkrepijo s promocijami.

A pri družbenih omrežjih je po Bagolovih besedah pomembno še nekaj. "Na družbenih omrežjih v bistvu več ni pomembno, da so vtisi pozitivni. Nasprotno, zaželeno je, da so čim bolj provokativni, čim bolj nenavadni."

Do določene mere se nekateri politiki poslužujejo kontroverznosti, mogoče celo dezinformacij in provokacij. "In seveda to nekako v končni fazi prispeva k temu, čemur smo priča v današnji družbi, vedno večjemu razkolu, neki nervozi in tudi nivoju politične kulture."

To, kar spremljamo zdaj, je po njegovih besedah dokaj zabavno, a je šele prva stopnja političnega cirkusa, kjer se v ospredje postavlja pozornost.

"Bomo pa videli, kaj se bo dogajalo, ko bomo prišli na stopnjo politične arene, kjer bodo gladiatorji, kjer se bodo na soočenjih začeli dajati."

Takrat bo morala pozornost postati globlji interes. "Kaj pa ima on za povedati? Kakšne so njegove vrednote? Ali se lahko poistovetim z njegovimi dejanji? Ali ga bom kupil?"

Meja med učinkovito politično komunikacijo in golo predstavo za kamere se po Bagolovih besedah pokaže v tem, kako znajo politiki pridobljeno pozornost dejansko "monetizirati". Pri politiki seveda govorimo o političnem kapitalu. "To pomeni, da gre čim več ljudi v nakupni nameri na volišče in obkroži njihovo ime. Tako da to je neka spretnost za naslednje korake."

Bagola opozarja, da se je način pridobivanja politične podpore spremenil. "Včasih je veljalo, da se je stisk roke politika z volivcem pretopil v glas na volišču. Dandanes smo vse bolj priča temu, da nas želijo čim bolj razbesneti ali prestrašiti, ker mi potem samo jezno klikamo, oni si pa manejo roke."

Kaj bi torej glede na svoje izkušnje in poznavanje marketinških prijemov svetoval kandidatom?

"Ljudje v bistvu kupujemo politika, kupujemo svojo prihodnost oziroma različico svoje prihodnosti. Ali bom plačeval nižje davke? Ali bom imel nižjo ceno energentov in hrane? Ali bomo živeli v varni državi? Se pravi, to kupujemo."

Dokler politiki pri tem gojijo resnične namere in so njihove vrednote resnične ter se je tako pozicija kot opozicija pripravljena potruditi za različico prihodnosti, ki jo volivcem obljubljajo in prodajajo, je po Bagolovih besedah to "receptura, ki ji je vredno slediti".