'Živjo, mama, to je moja nova številka.' Pozor pri tovrstnih sporočilih!

"Živjo, mama, to je moja nova številka." Ali pa: "Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko." Takšna sporočila lahko na prvi pogled delujejo povsem nedolžno in resnično, a se za njimi lahko skrivajo spletni goljufi, opozarjajo na Združenju bank Slovenije. Sporočila goljufi pošiljajo z neznanih telefonskih številk in se predstavljajo kot otroci oziroma drugi družinski člani. Prejemniku pojasnijo, da so izgubili ali poškodovali telefon, nato pa želijo pogovor nadaljevati prek aplikacij, kot sta WhatsApp ali Viber.

Ko vzpostavijo stik, sledijo prošnje za finančno pomoč. Goljufi se pogosto izgovarjajo, da trenutno nimajo dostopa do spletne banke, zato prosijo družinskega člana, naj namesto njih plača račun. Lahko zaprosijo tudi za denar za nakup novega telefona.

Žrtvi lahko pošljejo podatke bančnega računa, ki je pod njihovim nadzorom, in jo pozovejo k nakazilu. V nekaterih primerih zahtevajo tudi nakup predplačniških oziroma darilnih kartic.

Pri tovrstnih prevarah izkoriščajo predvsem čustveni odziv staršev in drugih bližnjih, ki resnično želijo pomagati družinskemu članu v težavah. Ustvarjanje občutka nujnosti je eden od načinov, s katerim žrtve skušajo prepričati, naj ukrepajo ne da bi preverili, za kaj pravzaprav gre.

Cilj prevare je praviloma pridobiti denar, v nekaterih primerih pa tudi podatke o plačilnih karticah in druge finančne informacije.

Na Združenju bank Slovenije pravijo, da moramo biti posebej previdni v naslednjih primerih:

– Če je sporočilo poslano z neznane telefonske številke, pošiljatelj pa se predstavlja kot vaš otrok ali drug družinski član.

– Če pošiljatelj trdi, da ima novo številko, ker je izgubil ali poškodoval telefon.

– Če vas želi pošiljatelj preusmeriti na WhatsApp, Viber ali drugo aplikacijo za sporočanje.

– Če pošiljatelj ustvarja občutek nujnosti in zahteva hitro ukrepanje.

– Če vas prosi za nakazilo denarja ali podatke o plačilni kartici.

Če prejmete sporočilo z neznane številke, v katerem se nekdo predstavlja kot vaš otrok ali drug bližnji, ne nadaljujte komunikacije, dokler ne preverite njegove identitete. Vedno najprej pokličite družinskega člana na telefonsko številko, ki jo že poznate in ji zaupate. Ne uporabljajte zgolj kontaktnih podatkov iz sumljivega sporočila.

Pomembno je tudi, da ne nakazujete denarja, če niste povsem prepričani, komu ga nakazujete. Nikoli ne posredujte podatkov o plačilni kartici, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov na podlagi takšnih sporočil. Če pa ste že nakazali denar ali posredovali podatke, čim prej kontaktirate svojo banko oziroma hranilnico.

Spletne prevare niso usmerjene le proti posameznikom. Podobne tehnike socialnega inženiringa se vse pogosteje pojavljajo tudi v poslovnem okolju, kjer so med drugim izpostavljena podjetja, organizacije, računovodstva in zaposleni z dostopom do finančnih podatkov ter poslovne komunikacije.

Po podatkih, predstavljenih na skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij. Skupna škoda je presegla 167 milijonov evrov.

Združenje bank Slovenije zato opozarja tudi na pomen ustrezne zaščite pred spletnimi goljufijami v poslovnem okolju. SI-CERT in slovenska policija pripravljata brezplačni spletni seminar Spletne goljufije, ki ciljajo na računovodstva. Na njem bodo predstavili aktualne trende spletnih goljufij, načine delovanja napadalcev in konkretne primere iz prakse. Posebna pozornost bo namenjena direktorskim prevaram, vrivanju v poslovno komunikacijo, zlorabi e-bančnih računov in naprednim phishing napadom.

Udeleženci bodo spoznali tudi, kako napadalci pred izvedbo prevare zbirajo informacije o podjetju, zaposlenih in poslovnih partnerjih. Te nato uporabijo za pripravo prepričljivih sporočil in drugih oblik zavajanja.

Pri vseh oblikah spletnih goljufij velja preprosto pravilo: ustavite se, preverite, premislite in šele nato ukrepajte.