Življenje in smrt po vojni

Po lanski objavi v angleščini pri založbi Tauris je knjiga Slovenija 1945 - smrt in preživetje po drugi svetovni vojni izšla tudi v slovenščini, in sicer v zbirki Premiki založbe Mladinska knjiga. Avtorstvo knjige si delita John Corsellis, britanski kveker in pacifist, ki je med II. svetovno vojno pod okriljem 8. armade zagotavljal humanitarno pomoč beguncem na Koroškem, in Marcus Ferrar, ki je med hladno vojno kot dopisnik Reutersa poročal iz Vzhodne Evrope, je na predstavitvi knjige v jazz klubu Gajo pojasnila urednica Nela Malečkar.

Kronologija dogodkov med drugo svetovno vojno, ko se je hkrati z odporom proti okupatorjem - Italijanom in Nemcem - na slovenskih tleh začela državljanska vojna med komunističnim in protikomunističnim taborom, umik domobranske armade in civilistov na Koroško, njihova vrnitev z vlakovnimi transporti v Slovenijo, poboji na skritih lokacijah v Sloveniji, življenje preživelih in poskus sprave v demokratični Sloveniji - vse to je samo zunanji okvir knjige, njena resnična in pretresljiva vsebina pa so po mnenju pisca spremne besede Draga Jančarja pričevanja, ki s svojo neposrednostjo zapolnjujejo zgodovinski in politični okvir. Knjiga bo marsikomu omogočila premislek o moralnih dilemah evropskega človeka, ki nas spremljajo od antike do danes, piše Jančar.

Življenje v begunskih taboriščih

Kot je pojasnil Corsellis, je v begunskih taboriščih na Koroškem več tisoč slovenskih beguncev preživelo tri do štiri leta. V taborišču se je organizirala neke vrste skupnost in poskrbljeno je bilo za različna področja človekovega delovanja. Tako je bilo v taboriščih organizirano izobraževanje, razne delavnice, poleg tega so gojili kulturo in šport. Kot je dejal, ga je to, kar je videl v taboriščih na Koroškem, globoko ganilo. Knjigo je napisal s posebne perspektive, saj je glavne akterje poznal in z njimi sodeloval. Ob tem je poudaril, da so si slovenski begunci življenje v taboriščih organizirali veliko bolje kot drugi.

Corsellis je tudi poudaril, da knjiga obravnava poglavje v zgodovini, ki je v slovenskih šolskih učbenikih še vedno izpuščeno, o katerem pa bi se v šolah morali učiti, saj gre za del zgodovine, na katerega bi Slovenci lahko in bi morali biti ponosni. Iz begunskih taborišč na Koroškem je namreč naprej v svet odšla vrsta ljudi, ki so pomembno prispevali na različnih področjih človekovega delovanja in se uveljavili v ZDA, Kanadi, Argentini, Veliki Britaniji in tudi v domovini.

Na vprašanje urednice, zakaj ni v knjigi opisal le svojih spominov in zakaj ga je zanimala usoda beguncev tudi po odhodu iz taborišč, je Corsellis pojasnil, da je sprva res zapisal le svoje spomine oziroma na pisalni stroj pretipkal pisma, ki jih je s Koroške pošiljal materi, nato pa je ob vzpodbudi britanske pisateljice Iris Murdoch gradivo razširil s pričevanji preživelih in tako je nastala prva različica knjige. Nato je k sodelovanju povabil Marcusa Ferrara in nastala je knjiga, ki je sedaj pred bralci.

Knjiga po besedah Marcusa Ferrara obravnava temno obdobje slovenske zgodovine in pripoveduje o konfliktu med komunisti in antikomunisti. Kot je dejal, so Slovenci glede razumevanja tega dela zgodovine še vedno na dveh bregovih. Dolgoletnih razhajanj po njegovih besedah res ni lahko zgladiti, vendar meni, da se je najbolje spoprijeti z resnico, pa čeprav je to neudobno. S Corsellisom sta v knjigi skušala biti čim bolj objektivna in nepristranska in sta iskala le resnico, zato upa, da bo knjiga prispevala k povojni spravi v Sloveniji.

Knjigo je v slovenščino prevedla Evelina Ferrar. Kot je pojasnila, se je pri tem vračala k originalnim virom in tako uspela v prevodu ohraniti žlahtnega duha tistega časa.