Ko je bil danes 31-letni Jan Maletič star dve leti, so mu odstranili večji del črevesja, zaradi prepozne odstranitve odmrlega tkiva pa so mu sprva celo napovedali kratko življenje.
Pri dveh letih je dobil parenteralno prehrano, zato se od leta 1997 še danes prehranjuje neposredno v žilo. Cevka je speljana do srca; iz prsnega koša ima približno deset centimetrov dolžine, na koncu pa konektor, ki preprečuje okužbe in zastrupitve.
Na parenteralno prehrano oziroma infuzijo, ki vsebuje vsa potrebna hranila, je priklopljen že 29 let, vsak dan od 9 do 14 ur. Po poklicu je zdravstveni tehnik, trenutno pa dela kot kuhar, zato svoje hranjenje načrtuje zelo natančno.
"Zjutraj, nekje okoli štirih, se odklopim in potem grem v službo. V službi sem nekje do dveh, treh ali štirih, nato pa se priklopim za dve, tri ure, da se hidriram in ne dehidriram," opisuje svoj dan. Kot pravi, je bolje ukrepati preventivno, kot pa čakati, da telo doseže skrajno izčrpanost.
Ker je njegovo črevesje 10-krat krajše od črevesja zdravega človeka, ki sicer meri približno 7 metrov, hrana, ki jo zaužije skozi usta, ne nahrani telesa. Posebne diete sicer ne potrebuje.
"Ješ tisto, kar ti zapaše kot normalnemu človeku, ampak največji problem je, ker od celotne hrane, ki jo tisti trenutek poješ, resorbiraš samo deset, maksimalno dvajset odstotkov. In to je problem. Zaradi tega moramo dobiti to parenteralno prehrano," razlaga Maletič.
Prehranjevanje skozi žilo pa prinaša tudi tveganje za okužbe oziroma sepso. Nazadnje jo je imel lani, sicer pa jih je imel že več kot 30. Zdravljenje traja najmanj 14 dni in poteka z antibiotiki neposredno v žilo. Včasih na začetku ni dovolj le en antibiotik, prvih nekaj dni jih prejema tudi tri ali štiri hkrati.
Kljub temu živi aktivno življenje. V prostem času vozi motor, hodi v hribe, igra harmoniko ali dela na njivi. Večji zalogaj so potovanja, predvsem logistično, zato z letalom raje ne potuje.
"Lahko bi šel za en mesec, samo ne smeš nič pozabiti. Posledično se moraš zavedati, da lahko tudi zboliš, ker sepsa je lahko ... zdajle si v redu, čez dve, tri ure nisi več v redu. Pač greš, kolikor gre, življenje ti je tako namenjeno, pač tako je, saj ima eden to, drugi tisto ..."
Bolezen pa je Jana naučila potrpežljivosti in vztrajnosti, pa tudi, da je vsak trenutek dragocen. Je tudi aktiven član društva Kengurujček, ki združuje bolnike s podobnimi diagnozami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.