V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada 1. januarja živelo 20.518 ljudi, starih od 90 do 99 let. Od tega 74 odstotkov žensk.
In ti, torej starejši od 90 let, predstavljajo točno en odstotek prebivalcev Slovenije. Največ, 1,3 odstotka, jih živi v goriški statistični regiji.
Pa 100-letniki? Vse več jih dočaka to starost. Če jih je bilo v Sloveniji ob osamosvojitvi 26, pred desetimi leti pa 236, je na začetku letošnjega leta pri nas živelo kar 388 prebivalcev starejših od 100 let. Spet velika večina žensk, kar 84 odstotkov.
Naša novinarka Tanja Volmut se je s Francetom Kresalom dobila v domu starejših v Šiški. France vsak dan prehodi več kilometrov. Gibanje je prvi pogoj zdravega življenja in starosti, pravi.
"Lahko pridem do Koseškega bajerja, pa še malo naprej, do živalskega vrta pa ne morem več. Je že malo predaleč," je pojasnil.
"Hrana je bila preprosta, ampak zdrava in domača. Nismo mogli biti predebeli, ker smo vse to morali pridelati, ker je bilo treba delati," je svoje prebavne navade v zgodnjih letih opisal Kresal.
A preden je šel v dom, je tudi "grešil":"In sem hodil v restavracijo jesti, in kaj sem jedel? Vsak dan dunajski zrezek in pomfrit," je pojasnil.
Poleti je tudi na vikendu - in kljub 90-im zelo aktiven: "Našega direktorja vprašam, če mi da dopust in reče: 'Da, seveda,' in sem prav vesel, če kaj naredim. Letos sem tlakoval dvorišče," je rekel Kresal.
To, da se tudi Slovenija stara, je evropski trend, življenjska doba je vedno daljša. Povprečje EU je 81,7, Slovenija izstopa z več kot 82 let starosti.
"Želimo pa si, da bi bila daljša življenjska doba tudi kakovostna, da ne bi bili osamljeni, ne bi bili siromašni, da bi imeli razvito socialno mrežo, dostop do zdravnika," je rekla Irena Žagar, predsednica društva Srebrna nit.
 



























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.