Zlatan Čordić 'Zlatko' je v času epidemije covida-19 brez dvoma eden najbolj vidnih obrazov protestniškega gibanja. Spomnimo, junija se je mimo varnostnikov prebil na prizorišče državne proslave ob dnevu državnosti in predsedniku Borutu Pahorju skušal zastaviti vprašanje. Mnogi so njegovo dejanje takrat označili za nespoštljivo. V nadaljevanju je nato razburil tudi z zasledovanjem direktorja NIJZ Milana Kreka, ko mu je na ulici zastavljal vprašanja glede ukrepov zoper epidemijo. Do dogodka se je opredelilo tudi Društvo novinarjev Slovenije in obsodilo Zlatkovo predstavljanje za novinarja.
Na NIJZ so Zlatka prijavili pristojnim organom, ta pa se je Kreku tudi opravičil. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je nato Krekovo kazensko ovadbo zavrglo.
Incidentu s prvim možem NIJZ je nato sledila poteza ministrstva za kulturo, ki je Zlatku očitalo, da ne opravlja (svojega) dela in preveč časa namenja aktivnostim, ki niso povezane opravljanjem kulturne dejavnosti. Zato ga je ministrstvo izbrisalo iz razvida samozaposlenih v kulturi, čeprav je imel odločbo v veljavnosti statusa do sredine leta 2022. Zlatko, ki je bil v nasprotju s trditvami ministrstva precej aktiven na glasbenem področju, saj velja za enega diskografsko najbolj produktivnih glasbenikov, je nato pravico iskal na sodišču. Upravno sodišče v Novi Gorici je pritrdilo njegovi tožbi in odpravilo odločbo o odvzemu statusa kulturnika, saj da je "njena pomanjkljivost spoznavna že na prvi pogled".
Nova Zlatkova sklada z naslovom Svoboda pa je sprožila velik odziv na družbenih omrežjih, kjer je znova razdelila javnost. Čeprav je v času pisanja članka minilo manj kot en dan od njene objave na platformi YouTube, je posnetek doslej presegel število 38.000 ogledov.
Raperski izvajalec v videospotu, izdanem tik pred veliko nočjo, nastopa z velikim lesenim križem, kar že v osnovi razdvaja tiste, ki njegovo potezo dojemajo kot umetniško ter simbolno izražanje ter tiste, ki menijo, da gre za norčevanje ali celo razžalitev verskih čustev. Zlatko ob tem ni prvi glasbenik, ki vpeljuje simbol Jezusovega pasijona in se z njim skuša poistovetiti. Ne v lokalnem, ne v globalnem merilu. Pa vendar se ob tovrstnih reprezentacijah vedno vnamejo ostre debate.
Tako se je kmalu po objavi videospota že odzval poslanec Nove Slovenije Andrej Černigoj, ki je dejal, da za Zlatkovo dejanje ni opravičila. "Ustava nam omogoča svoboščine, pravice in tudi dolžnosti. Velikokrat iščemo v njej le tisti člen, ki nam odgovarja. Ne gledamo na ustavo kot celoto. Zame je svoboda misli in govora neomejena le, dokler ne posegamo v to pravico drugega. Zlatko s tem dejanjem presega, zato ni opravičila."
V sporočilu za javnost, ki je pospremilo izid skladbe in videospota, Zlatko sicer priznava, da ga po tem čaka še "veliko soočanj, zagovorov, pritožb, morda tudi sodnih obravnav, a se jih veseli, ker se ne boji poštene sodbe". Kot pravi je pesem, ki govori o trenutnih razmerah in se "dotika tragedij in krize", napisal, da "jim znova pokaže, da bo stal pokončno do smrti".
Zlatko v pesmi odgovarja na kritike, ki so se v tem času pojavile na njegov račun, poleg tega pa se dotakne tudi privatizacije, uničevanja državnih podjetji in po njegovem mnenju slabega ministrovanja kulturnega ministra Vaska Simonitija. Glasbenik prav tako dodaja, da stroka in politika za slabo stanje v Sloveniji ne bi smela kriviti državljanov. Pozornost nekaterih je pritegnila tudi izjava "Stop janšizmu", ki se pojavi v refrenu pesmi. Spomnimo, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je septembra ocenilo, da pri paroli "smrt janšizmu" ne gre za grožnjo osebi, saj je, tudi po SSKJ, t.i. janšizem politična usmeritev.
"Zlatko je s tem medijskim kapitalom postal kredibilen protestniški lik"
Za komentar sklade, ki več kot očitno presega svoje glasbene okvire, smo vprašali tudi glasbenega poznavalca in kritika Matjaža Ambrožiča. Ta je Zlatkovo skladbo primerjal z nedavnima izdajama ljubljanskega raperja Doše, ki je prav tako ostro kritiziral stanje v politiki in družbi, vendar v njegovem primeru, kljub temu, da so skladbe požele veliko pozitivnih kritik, ni bilo tako ostrega odziva kot v Čordićevem primeru. Kot poudarja Ambrožič, je razlika v tem, da Doša ostaja pri izključno glasbeni metodi, ko gre za njegov spopad s sistemom. "Medtem pa se je Zlatko s svojim nedavnim, rekel bi, neglasbenim političnim aktivizmom pred javnostjo izpostavil in razgalil do točke, ko je postal znan praktično v slehernem gospodinjstvu, se pravi vsem državljanom."
Ambrožič sicer meni, da je Zlatko s tem medijskim kapitalom postal kredibilen protestiniški lik. "Odmevnost njegovih akcij, glasbenih in drugih, je v teh razmerah zelo organska in logična. Zdi se mi zelo prav, da je tudi kdo od slovenskih raperjev prevzel to vlogo." Ob tem je na mestu poudariti, da je rap glasba oz. hiphop kultura nastala prav kot odgovor na družbene antagonizme, neenakosti in diskriminacije ter je bila usmerjena v kritiko politike, družbe in sistema. Vidnejšim predstavnikom, ki niso skoparili z ostrimi verzi na račun oblasti, danes le redki zanikajo vrednosti njihovega prispevka glasbi in družbi, čeprav so bili v svojem času podvrženi številnim tožbam in tudi obsodbam. Nekaj takšnih primerov so skupine Public Enemy, N.W.A. ter solo izvajalci Ice Cube, Tupac Shakur in številni drugi.
"Vsekakor pa kočno drži, da je tudi slovenska glasbena kreativnost na politično sceno delegirala karizmatično in entuziastično persono. Tako, kot je bil to primer z El Pensadorjem v Braziliji, zasedbo NTM v Franciji, številnimi drugimi ameriškimi raperji. Še jih je bilo in ji še bo takih."
Ob tem ne gre pozabiti tudi tega, da so se glasbeniki redno vključevali v družbene in politične boje. Veliko vlogo so odigrali kot del mirovniškega gibanja v času vietnamske vojne, še nedavno pa smo lahko spremljali močan angažma ameriških glasbenikov pred lanskimi ameriški predsedniškimi volitvami. Trumpa so odkrito napadli številni. John Legend, Eminem, Adele, Demi Lovato, Miley Cyrus, Cher, skupini Rolling Stones in R.E.M. ter mnogi drugi. Prav skupina Rolling Stones je prepovedala uporabo svoje glasbe na Trumpovih zborovanjih in zagrozila s tožbo.
Glasbeni poznavalec podaja tudi vrednostno sodbo same skladbe. Kot pravi, se je Zlatko zatekel k svojemu najbolj prepoznavnemu pripovednemu načinu, kar je za konkreten namen, "to je za oblikovanje odkritega političnega pamfleta ali neposredne politične provokacije razumljivo in pričakovano." Ambrožič ob tem dodaja, da je premočrtna interpretacija v več kot tri minute dolgi skladi za marsikatera ušesa 'malenkost prenaporna'. "Na primer, uporaba kakšnega simbolnega dvogovora, spremljevalnih vokalov, uporaba medmetov in podobnih figur bi Svobodo, prepričan sem, izvedle v bistvo bolj sočen in s tem še bolj dopadljiv ter naposled zapomljiv glasbeni kos," sklene Ambrožič.
KOMENTARJI (3008)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.