Kako izpostavljeni nasilju so zdravstveni delavci, je pokazala tudi zadnja raziskava, ki so jo opravili med nekaj več kot 1500 zaposlenimi.
"Najpogosteje so anketirane osebe izpostavljene nasilju tako imenovanih tretjih oseb. Bodisi da ga je doživljala v času anketiranja ali kadarkoli prej, doživela pa ga je skoraj že vsaka zaposlena oseba na področju zdravstvene nege," pove sociologinja Sonja Robnik iz delovne skupine za nenasilje na Zbornici zdravstvene in babiške nege.
Zbornica je obravnavala tudi primer, ki je vodil do kolektivne bolniške odsotnosti: "Verbalno žaljenje, grožnje s smrtjo nam in našim domačim, grožnje z obračunavanjem zunaj hiše ... vse to smo poslušali mesece iz ust pacienta na zdravljenju. Vodstvo ni naredilo nič, slišani nismo bili".
"Včasih se, sploh če je nasilje s strani tretjih oseb, pacientov, nasilja ne da kar takoj prekiniti. Pacienta, ki je v bolnišnici, ne moremo kar takoj odpustiti, tam poteka zdravljenje. Se pa da z nekimi organizacijskimi ukrepi, začasnimi ukrepi marsikaj narediti," pojasni Doroteja Lešnik Mugnaioni.
Najslabše namreč je, nadaljuje sogovornica, da vodstvo ne reagira in ne verjame.
"Slabi odnosi so žal velikokrat tisti, zaradi katerih ljudje zapuščajo organizacije," pravi Robnikova. Tudi nasilje znotraj kolektiva - od mobinga do spolnega nadlegovanja - ni izjema, ugotavlja raziskava.

"Kot edina diplomirana medicinska sestra v kolektivu sem bila deležna šikaniranja s strani nekaterih zaposlenih in vodstva. Obup, jok, pomanjkanje spanja in posledično nespoštovanje same sebe zaradi krivice, je vodilo v izbruh kronične bolezni."
Zato bodo podjetja, ki skrbijo za dobro klimo, v prihodnosti še bolj iskana, sta prepričani sogovornici.
"Se je vedno dobro držati temeljne obravnave nasilja in najprej predvsem, da se ljudem, ki pridejo po pomoč, ker preživljajo nasilje, verjame. Če v izhodišču ne verjamemo, potem izgubimo zaupanje zaposlenih," dodaja Lešnik Mugnaioni.
"Delovne organizacije, ki veliko vlagajo v psihološko varnost zaposlenih, ki veliko vlagajo v odnose, so tiste, tako je pokazala raziskava, v katere bi se anketirane osebe vrnile, bi se ponovno zaposlile pri njih, če bi imele možnost izbire iskati novega delodajalca," še pove Robnikova.
Občutek varnosti je namreč pretehtal celo višjo plačo.






















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.