Vaja Zlomljeno krilo: Airbus A320 na Brniku trčil v avtobus

Vaja Zlomljeno krilo je tokrat potekala že štirinajstič. Ideja je nastala pred 15 leti, ko je v tragični nesreči pilatusa PC-9 umrl major Drago Svetina. Nesreča vojaškega letala pilatus PC 9 se je zgodila 3. marca 2004 pri Spodnjih Žerjavcih v občini Lenart. Svetina, sicer izkušeni pripadnik SV, je opravljal običajni prelet v okviru rednega usposabljanja. Letalo je ob 11.07 v skladu z radarsko sliko v bližini vasi Spodnji Žerjavci po dotiku dreves trčilo ob tla. Poznejše preiskave so pokazale, da je bil vzrok za nesrečo srčni zastoj.

"Po tej nesreči smo po vzoru drugih sistemov varnosti letenja, ki jih imajo uveljavljene Natove države, izpopolnili naše programe in sisteme. Tako so se spremenili načrti šolanja in predvsem zdravniških pregledov, in uvedli smo praktična preverjanja," je povedal polkovnik Mihael Klavžar, glavni preiskovalec letalskih nesreč na ministrstvu za obrambo. Danes te iste razbitine letala, s katerim je letel Svetina, uporabljajo za namen vaje, ki na opazovalcu pustijo vtis, da nesreče niso zgolj simulacije in vaje.

Štirinajsta vaja je potekala po scenariju: potniško letalo Airbus A320, ki je bilo v lasti Natove države in s tujo vojaško registracijo, je najela Slovenska vojska. Ta je letalo najela, da prepelje civilno in vojaško osebje v tujino, kjer poteka mirovna misija. Letalo je nato na poti na ploščad trčilo v letališki avtobus, ki je hitel proti letalu s potniki, ki so zamudili let. Nastal je požar, prvi očividci in gasilci so prišli na območje v manj kot 180 sekundah in našli veliko razbitin in tudi nekaj trupel. Okrog kraja nesreče so ljudje, ki niso bili poškodovani. Zakaj morajo biti potniška letala izdelana tako, da je mogoče evakuirati vse ljudi na krovu v 90 sekundah ali manj? Obstajajo jasna pravila, koliko izhodov je treba imeti v sili, koliko kabinskega osebja je izurjenega in kakšni materiali se lahko uporabljajo pri izdelavi letala.

Gasilni avtomobili pogasijo zunanji požar in se postopoma, ko vodja intervencije potrdi, premaknejo v notranjost letala in izvlečejo potnike, ki so bili poškodovani, v drugi fazi tudi trupla. Ker je bilo letalo iz vojaškega registra, se sumi, da bi bila lahko na letalu tudi minskoeksplozivna sredstva, katera tudi odkrijejo. Enota za ravnanje z nevarnimi snovmi s pomočjo robota preveri sporno vsebino in oceni njeno nevarnost. Človek, ki je bil opremljen s pravilno opremo in obleko, ki bi ga zavarovala v primeru eksplozije, se je nato približal nevarnim razbitinam in jih odstranil.

Ko so odgovorni potrdili, da je območje zavarovano in varno, so pristopili tudi preiskovalci, ki jih je čakalo nemalo dela, saj je bilo tako območje nesreče kot število žrtev veliko. V ozadju se je začela identifikacija žrtev in tudi komunikacija in usklajevanje vseh služb, da bi se lahko pripravilo poročilo in odkrilo, zakaj se je nesreča zgodila. Vajo sta v sodelovanju s Fraportom Slovenija organizirala Stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo ter Nacionalni forenzični laboratorij ministrstva za notranje zadeve. Polkovnik Andrew Bastable je rekel, da je bila "današnja vaja zelo pomembna in posebna, ker se je preverjalo, kako učinkovito lahko sodelujejo civilne in vojaške reševalne ekipe".

Kar se zdi na prvi pogled, da je samoumevno, to pogosto v primeru nesreč ni, sploh kadar se prepletajo pristojnosti civilnega in vojaškega sveta. Vaje so torej vedno namenjene, da preverjajo in gradijo dobro koordinacijo reševalnih služb. Zakaj so vaje potrebne? Med drugim razvijajo osebna poznanstva med reševalci, saj so "realna poznanstva v izredni situaciji zelo pomembna. Ni nam treba razlagati posameznih nalog, ni nam treba razlagati policiji, kaj so naše naloge v primerjavi s preiskovalci letalskih nesreč," je povedal Robert Prače iz Uprave kriminalistične policije.

Vodja Fraportove akademije za letalstvo Stephan Syring, ki je treniral že številne reševalce, je rekel, da je "varnost zelo pomembna, zato ima vsaka agencija na letališču načrt, ki mu sledijo. V gasilstvu imamo zato številne vaje in treninge. Moto teh vaj pa je vedno: vadi, kot da je tvoje življenje odvisno od tega." Težko bi rekli, kako bi se ljudje, ki so bili na današnji vaji, odzvali v primeru prave nesreče, sami so nam priznali, da to pravzaprav nikoli ne veš. Udeleženci so nam tako večkrat poudarjali, da so raje pripravljeni na najhujše scenarije in jih nikoli ne uporabijo, kot pa da bi bili nepripravljeni in bi se nesreča zgodila.