Ko vas sredi noči zbudijo SMS-sporočila o opravljenih transakcijah

Omenjeni dogodek se je zgodil prejšnji teden našemu bralcu. Ko se je zjutraj zbudil in pogledal na svoj mobilnik, je videl več SMS-sporočil o transakcijah. Manjši zneski do pet evrov so mu bili "trgani" z računa, medtem ko so bili trije večji zneski zavrnjeni. Kmalu je dobil tudi klic iz banke, kjer so opazili, da se dogaja nekaj nenavadnega. Transakcije so bile namreč opravljene v Teksasu, Južni Karolini in Montrealu v Kanadi. Kreditna kartica pa je bila ves čas v njegovi denarnici. 

Kartico je takoj preklical, na banki so mu zagotovili, da mu bodo povrnili odtegnjene zneske, približno 10 evrov pa je moral plačati za zamenjavo kartice. Ker, kot pravi, zelo malo nakupuje po spletu, je bolj verjetno, da so mu kartico "klonirali" na potovanju v ZDA, kjer je bil maja letos. Tam je s kartico plačeval v hotelih, restavracijah in trgovinah. V ZDA pa pri plačevanju s karticami skoraj nikoli ne zahtevajo PIN-številke, temveč je dovolj le podpis, je opozoril. 

Najverjetneje gre za t. i. "skimming"

Na policiji so nam pojasnili, da bi v opisanem primeru lahko šlo za t. i. "skimming". "Storilci so si najverjetneje z nameščanjem naprave za preslikovanje magnetnega zapisa (naprave skimming) na bankomat ali POS-terminal nekje na območju ZDA pridobili podatke oškodovančeve plačilne kartice. V nadaljevanju so nezakonito pridobljene podatke plačilne kartice posneli na drugo plačilno kartico in jo tako ponaredili, nato pa na bankomatih ali POS-terminalih protipravno opravljali dvige oziroma transakcije," so nam pojasnili. 

Kot pojasnjujejo na policiji, ni takšno početje nič nenavadnega tudi pri nas. "Največje število tovrstnih preiskav smo zaznali leta 2011, ko je bilo obravnavanih 42 zadev," so sporočili. Nato so tovrstne zlorabe nekoliko upadle in so na letni ravni imeli od 16 do 30 primerov. Lani je bilo takšnih zadev pri nas sedem, letos pa so obravnavali le dva primera. 

Slovenska policija je pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj uspešna. "V obdobju 2013 do 2017 je bilo letno obravnavanih med 435 in 1746 kaznivih dejanj, pri čemer je preiskanost v povprečju 58-odstotna," so še povedali na Generalni policijski upravi. 

Po podatkih policije lahko v grobem ločimo dva načina zlorab plačilnih kartic:
-  Zlorabe plačilnih kartic na bankomatih ali POS-terminalih. V tovrstnih primerih podatke pridobijo z namestitvijo naprav za preslikavo magnetnih zapisov plačilnih kartic.
-  Zlorabe plačilnih kartic na spletu. V tovrstnih primerih podatke o plačilnih karticah praviloma pridobijo prek plačila na spletu, z vdorom v informacijske sisteme, ribarjenjem (phishing).

Kako se zaščititi pred zlorabo kartic? 

Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo, da je treba v takšnih primerih nemudoma obvestiti banko. Telefonska številka banke je običajno zapisana na zadnji strani bančne kartice. Službe za preklic kartic pa delujejo vse dni v letu, 24 ur na dan. 

Potrošniki naj svoje plačilne kartice na bančnih avtomatih in POS-terminalih uporabljajo previdno in upoštevajo osnovna pravila za varno poslovanje s karticami, opozarjajo na policiji. 

"Če se omejimo na spletne nakupe, moramo paziti, da podatke o plačilni kartici vpisujemo zgolj na zaupanja vrednih mestih. Problematični so predvsem nakupi v novih spletnih trgovinah, kjer je včasih kar težko preveriti, ali gre za legitimno ali lažno trgovino. Veliko zlorab se zgodi tudi preko t. i. napadov phishing, pri katerih se napadalci izdajajo za nekega ponudnika storitve in nas tako prepričajo, da jim podatke o kartici kar sami sporočimo. Običajno nas prepričajo tako, da skopirajo spletno stran ponudnika in nam pošljejo elektronsko sporočilo, da moramo na tej strani vpisati svoje podatke, če želimo storitev uporabljati še naprej," je še opozoril Tadej Hren iz SI-CERT.

Banke v nekaterih primerih krijejo stroške, ki nastanejo zaradi zlorab kartic. Je pa to odvisno predvsem od pogodbe, ki jo imajo uporabniki sklenjeno z banko. Slovenska zakonodaja sicer v primerih zlorabe kartice omejuje odgovornost banke na največ 50 evrov, toda le, če za zlorabo kartice ni kriva malomarnost uporabnika.