Jedro spora je po poročanju časnika Delo javni razpis, na katerem je Ministrstvo za šolstvo leta 1999 iskalo svetovalca s področja informacijskih tehnologij in nadzornika nad gradnjo lokalne računalniške mreže. Posel je vladni center za informatiko, ki je za ministrstvo vodil razpis, dodelil podjetju Kocjančič and Suhač Consulting iz Ljubljane, a ne tako kot predvideva zakon.
Kot pravi Igor Šoltes, direktor Urada za javna naročila, je naročnik v prvi fazi ugotavljal usposobljenost ponudnikov. "V drugi fazi pa je naročnik zavezan te ponudnike pozvati, da predstavijo svoje ponudbe, in na podlagi tega izbrati najugodnejšega izvajalca naročila," dodaja Šoltes.
A druge faze razpisa ni bilo. 250 milijonov vreden razpis je dobil K & S. "Da bi se izvedla druga faza ni bilo možno, saj je bil razpis tako zastavljen, razpisnih pogojev pa se je bilo potrebno držati," pravi Miran Kocjančič, direktor podjetja K&S Consulting. Ivan Bohnec s Centra vlade za informatiko pa razlaga: "Ni bil potreben dodaten postopek, zadeva ni bila dvostopenjska, tako da imajo vse sklenjene pogodbe s tem v zvezi potrebno pravno osnovo in so legalna."
Pri oddaji del je sporno tudi, da so za 10 odstotkov del najeli podizvajalce, čeravno je bil razpis glede tega jasen. "Noben od izvajalcev, ki so na razpisu uspeli, ni prijavil nobenih podizvajalcev, podizvajalci niso bili dovoljeni in jih ni smelo biti," o podizvajalcih odgovarja Kocjančič.
Sedaj je na potezi računsko sodišče, ki bo skušalo ugotoviti smotrnost porabe javnih financ, vendar komentarjev o primeru za zdaj še ne dajejo.
