Ne glede na to, kaj menite o migrantih, beguncih, prišlekih, tujcih oz. kakorkoli jim pravite, v preteklem mesecu je bilo ob besedah podpore in sočutja na eni strani težko zgrešiti sovražni govor, uperjen proti njim, na drugi. Da bi se temu izognili, smo nekatere spletne strani onemogočile komentiranje pod članki na to temo, so se pa zato pod njim šibila različna družbena omrežja.
Potem pa šok, ko so zapise različnih primerov sovražnega govora kar naenkrat javno izpostavili avtorji spletne strani ZLOvenija. Na nekakšnem sodobnem sramotilnem stebru so bili z imeni, priimki in fotografijami izpostavljeni številni uporabniki Facebooka, ki so nasprotovali prihodu beguncev, podpihovali sovraštvo zoper njih in se jih na najrazličnejše načine hoteli znebiti. Niso bili več anonimneži, ki negodujejo le svojemu "krogu prijateljev", kar naenkrat je zanje vedela cela Slovenija. In to seveda marsikomu ni bilo všeč.
Nekateri so jim odobravajoče prikimavali, drugi so spletno stran delili, te ljudi javno izpostavljali in komentirali, da jih je veliko bolj kot beguncev strah Slovencev, tretji pa so šli še korak dlje in plakate s fotografijami teh ljudi izobesili po Ljubljani. Nato pa so avtorji omenjeno spletno stran pred tednom dni ukinili. "Z današnjim dnem ne bomo več objavljali novih vsebin. Fotografije tistih, ki so obžalovali širjenje sovražnega govora, smo izbrisali. Ostale fotografije začasno umikamo. Rubriki Pisma bralcev in Odstranjene fotografije ohranjamo kot arhiv," so zapisali ob tem.
'Ta stran ne bi smela obstajati, a vendar se je zgodila'
Kot so pojasnili, je imel projekt ZLOvenija tri cilje: sprožiti debato o problematiki sovražnega govora, ljudi opozoriti, da je splet javni prostor in imajo njihove besede pomen in težo, tako za okolico kakor tudi za njih same ter nastaviti zrcalo in obsoditi sleherno nestrpnost in nasilje. "Metoda sramotilnega stebra je skrajna, a nič manj niso skrajne izjave, ki pozivajo k ubijanju/streljanju/klanju/zažiganju/pretepanju. To niso mnenja. Ne gre za svobodo izražanja, temveč za hujskaštvo, ki bi ga moral obsoditi vsak človek, ne glede na politično opredelitev ali svetovnonazorsko stališče. Levi in desni, naši in vaši, vsi bi se morali zavedati problematike tovrstnega izražanja in njegove toksičnosti. Ena sovražna izjava nahrani drugo – in ko diskurz nasilja postane norma, kaj sledi? " so še zapisali.
Zlo se, pravijo, kopiči počasi in skoraj neopazno. Zato je tako pomembno, da nanj neutrudno opozarjamo. Zato je pomembno, da ga vladajoča politika nemudoma zazna in pristojne institucije pravočasno zajezijo. Zato je pomembno, da ga prvi nedvoumno obsodi tisti, ki bi v državi moral veljati za vrhovno moralno avtoriteto. Ko bo pljusknilo čez rob, bo prepozno. Zato bi bilo dobro, če bi več pozornosti kot spornosti metode, ki jo je uporabila ZLOvenija, namenili tistemu, kar je izpostavila. "Hvala vsem, ki ste pomagali širiti spletno stran, za spodbudo, podporo in razmislek. Hvala vsem, ki ste prispevali vsebino. Predvsem pa hvala tistim, ki boste odslej, ob naslednjem nestrinjanju, ubrali bolj strpen način izražanja. Ta stran ne bi smela obstajati. A vendar se je zgodila," so še zapisali avtorji.
Varuhinja: Pobuda avtorjev ZLOvenije je dosegla svoj namen
Na spletni strani urada Varuha človekovih pravic RS so zapisali, da so seznanjeni s primeri sovražnega govora, ki je preplavil družbena omrežja.
"Spletna stran ZLOvenija in predvsem odzivi nanjo dokazujejo, da je pobuda njenih avtorjev dosegla namen, ki so si ga zastavili. Sprožili so vsebinsko razpravo o tem, kaj je sovražni govor in kako se nanj odzivati. Njihov odziv je ena od bolj učinkovitih možnosti za odziv na pojave sovražnega govora na spletu. Predvsem dokazuje, da si posamezniki upajo mnogo več, ko mislijo, da so anonimni in neprepoznavni. Ko pa je njihova identiteta razkrita, jim je v mnogih primerih žal. Seveda pa so tudi taki, ki pri svojih izjavah vztrajajo in napoveduje protiukrepe, predvsem zaradi razkritja njihove identitete. Menim, da nimajo prav," je zapisala varuhinja Vlasta Nussdorfer.
Kot pravi, ta spletna stran potrjuje njene ugotovitve, da ni razlogov, da se splet ne bi štel za javni prostor, če so vsebine dosegljive brez posebnih naporov nedoločenemu številu ljudi. Tako, kot moramo na drugih javnih mestih (na primer v gostilni ali na športnem dogodku) paziti, kaj javno govorimo, saj nas zaradi izrečenega policija lahko oglobi, ni razlogov, da enako ne bi veljalo za javno dostopne spletne vsebine. Če bi se v (fizični) javnosti pokrili s kapuco v pričakovanju anonimnosti, to ne bi preprečilo policiji, da nas (na primer v primeru sovražnih izjav) oglobi. Sklicevanje na zasebnost in varstvo osebnih podatkov se mora v takšnih primerih umakniti drugim vrednotam, predvsem že omenjeni ustavni določbi o protiustavnosti javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti, meni varuhinja.
Glede dopustnosti uporabe osebnih podatkov iz Facebook profilov posameznikov na strani ZLOvenije in v javnosti so pravne razlage lahko različne in ni mogoče vnaprej napovedati rezultatov, če bi kdo od izpostavljenih uporabil pravna sodno pot za uveljavljanje svojih (civilnopravnih) pravic. "Sama se strinjam se z razlago o javnosti profilov, ki so jih zapisali na omenjeni strani. Posameznik, ki se je odločil za svoj javni profil, se ne more več sklicevati na zasebnost in anonimnost v zvezi s posameznimi vsebinami. Ne more biti anonimen le takrat, ko mu to ustreza," je še zapisala.
'Tudi splet je javni prostor'
Vlada je doslej priporočila varuhinje, naj se z ustrezno interpretacijo opredelitve javnega kraja iz 1. točke 2. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru tudi spletne oblike komuniciranja štejejo kot javni kraj, ki je pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, zavračala z argumentom, da je policija dolžna izvajati predpise in pri tem upoštevati zakonske pogoje za izvedbo posameznih pooblastil zoper storilce kaznivih ravnanj, zakonodajalec pa je tisti, ki opredeli elemente kaznivega ravnanja in kazenske sankcije ter pogoje za izvedbo policijskih pooblastil.
Zdaj pa v uradu z zadovoljstvom ugotavljajo, da je letos ob obravnavi poročila Varuha za leto 2014 prišlo do pomembnega premika. Predstavniki policije, državno tožilstvo in vrhovno sodišče so povedali, da sprejemajo njihov predlog, da se tudi splet šteje za javni prostor. "Sedaj je treba to možnost razlage javnega prostora preizkusiti v praksi, in če bo prestala tudi sodno presojo, bo to velik korak k temu, da bo država na tak način sporočila, da je izražanje sovraštva do najranljivejših družbeno nesprejemljivo," je še zapisala varuhinja.
