Če bo DZ spremembe sprejel, bo z njimi vladi omogočeno, da si po nastopu funkcije izbere sodelavce za ključna mesta v državni upravi. Tako bi bili lahko brez krivdnih razlogov razrešeni ne le generalni direktor v ministrstvu, predstojnik vladne službe in direktor občinske uprave oziroma tajnik občine kot do zdaj, temveč tudi generalni sekretar v ministrstvu in predstojnik organa v sestavi ministrstva.
Minister za javno upravo Gregor Virant je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da nikakor ne gre za politizacijo državne uprave. V javnosti so se namreč pojavili očitki, da si vlada z novelo zakona pripravlja pot za razrešitev nekaterih visokih državnih uradnikov, ki niso 'kompatibilni' z novo vladno garnituro. Kot je dejal minister Virant, obstaja možnost za razrešitev približno 60 ljudi, vendar se bo po njegoi oceni to število gibalo okoli 10. Na vprašanje, ali bo med njimi tudi generalni direktor policije Darko Anželj, je Virant dejal, da ne bi bilo korektno, če bi na vprašanje odgovoril.
Virant: 'Vlada bo možnost menjav uporabljala odgovorno'
Vlada bo po Virantovih besedah možnost menjav, ki bi jo omogočila novela, uporabljala odgovorno, vsak primer pa bo obrazložila javnosti. V primeru razrešitve bodo postopki izbire novega uradnika na visokem položaju enaki kot doslej, uradniški svet torej v celoti ohranja svojo vlogo.
Strokovnost in profesionalnost državne uprave ne trpi, omogoči pa se učinkovito delovanje, meni Virant. Možnost premestitve z vodstvenega na drug položaj že po veljavni ureditvi velja za srednji in nižji vodstveni kader v državni upravi, tako da je predlagana rešitev namenjena tudi izenačevanju najvišjih vodilnih uslužbencev javne uprave z drugimi vodilnimi uslužbenci in odpravi njihovega privilegiranega statusa.
Takšna rešitev se zgleduje tudi po gospodarstvu, kjer je povsem običajno, da lahko lastniki preko skupščine oziroma nadzornega sveta razrešijo upravo podjetja tudi brez krivdnih razlogov, če pride do nezaupanja ali do konceptualnih razhajanj, so v sporočilu za javnost zapisali v uradu vlade za informiranje.
Izenačevanje uradnikov v državni upravi
Z dopolnitvami naj bi izenačili predstojnike organov v sestavi ministrstev in generalne sekretarje ministrstev z drugimi uradniki na ključnih položajih v državni upravi ter omogočili, da vlada razreši uradnike, s katerimi ministri ne morejo sodelovati. Nova imenovanja na te položaje pa so znova podvržena postopku natečaja, ki ga izvaja uradniški svet. Drugi cilj je omogočiti, da se v primeru razrešitve brez krivdnih razlogov namesto odpravnine uradniku zagotovi ustrezno delovno mesto. Z dopolnitvami se rok za razrešitev podaljšuje s treh na šest mesecev.
Sindikati nasprotujejo noveli
Predlagana novela reprezentativnim sindikatom omogoča, da kot organ, ki je pristojen za imenovanje posameznega člana uradniškega sveta, odloča tudi o njegovi razrešitvi. V primeru, da ta oseba ne uživa več zadostne podpore, jo reprezentativni sindikati lahko razrešijo članstva v uradniškem svetu še pred iztekom mandata. Reprezentativni sindikati v uradniški svet imenujejo dva od dvanajstih članov.
Znano je, da so reprezentativni sindikati državne uprave v sredo izrazili nasprotovanje noveli in očitali tudi, da je bilo zaradi naglice priprave besedila kršeno socialno dogovarjanje. Minister Virant odgovarja, da je bil rok, da sindikati preučijo besedilo, res kratek, vendar je tudi sprememb malo. Zlasti Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije (SDDO) pa se je po ministrovih besedah odzval ostro in "politično motivirano". Tudi očitki ne vzdržijo, tako bo npr. vloga uradniškega sveta ostala nespremenjena, pravi.
Podaljšan rok za strokovni izpit uradnikov
Predlog novele predvideva podaljšanje roka za opravljanje strokovnega izpita, ki ga morajo uradniki v primeru neizpolnjevanja določenih pogojev opraviti na podlagi prehodnih in končnih določb. Sedanji zakon predvideva dveletni, novela zakona pa triletni rok za opravljanje strokovnega izpita. Novost je tudi določba, da strokovnega izpita ni potrebno opravljati uradnikom, ki jim je na dan, ko se je začel uporabljati zakon, do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjkalo manj kot 3 leta delovne dobe.
Bohinc: 'Zlovešče znamenje te oblasti'
Novela zakona o javnih uslužbencih, ki jo je danes pripravila vlada in jo bo za obravnavo po skrajšanem postopku vložila v parlamentarni postopek, ostro nasprotuje ZLSD. Predlog vlade je nesprejemljiv, poslanska skupina bo uporabila vsa demokratična sredstva, ki so ji na voljo, da bo preprečila sprejetje zakonskih sprememb, je na današnji novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Napovedujejo tudi ustavni spor.
Zakonske spremembe, ki jih je vlada pripravila v nasprotju z mnenjem sindikatov, bo povzročila "nesluteno politizacijo uprave", za posledico pa bo imela razrešitve tistih vodilnih upravnih managerjev in direktorjev, ki ne bodo po volji novih oblastnikov, so še prepričani v ZLSD. Nekdanji notranji minister Rado Bohinc je ocenil, da vlada z napovedanimi ustavno in sistemsko nesprejemljivimi popravki tepta temeljne cilje reforme javne uprave. "Na ravni politike ocenjujem, da je to zlovešče znamenje te oblasti, da bo politično odstranjen oziroma razrešen vsak, ki se ne bo politično pokoril," je še dejal Bohinc.
