Slovenija

ZLSD in NSi pozivata k uspešnemu referendumu

Ljubljana, 11. 09. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Stranki ZLSD in NSi pozivata volivke in volivce, naj na referendumu o odpiralnem času trgovin glasujejo "za", torej za zaprtje trgovin v nedeljo oziroma za zakonsko ureditev odpiralnega časa. V stranki SMS pa predlaganega referenduma ne podpirajo.

Medtem ko so v NSi prepričani, da je nedelja čas, ki naj bi ga preživeli v krogu družine, pa v ZLSD poudarjajo, da gre predvsem za delavske pravice.

Miran Potrč
Miran Potrč FOTO: POP TV

"Podpiramo zahteve predlagateljev referenduma za razumno zakonsko ureditev odpiralnega časa trgovin. Verjamemo, da bo pozitivni izid referenduma odločil, da v zakonu v DZ najdemo ustrezne rešitve," je povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Dodal je, da bi negativni izid referenduma pomenil, da državljanke in državljani Slovenije soglašajo z zahtevami delodajalcev, da lahko brez vsakih zakonskih omejitev določajo odpiralni čas ob nedeljah, ne glede na dejanske potrebe, ne glede na to, koliko je oskrba prebivalstva in ponudba že zagotovljena, ne glede na to kakšne interese imajo zaposlenih in kakšne bodo posledice na zaposlene.

"V stranki smo bili ves čas proti popolni liberalizaciji odpiralnega časa, ker se nam je zdelo, da bi bilo takšno stališče nesprejemljivo za zaposlene, tudi ne v skladu s stališči potrošnikov, lokalnih skupnosti in tudi trgovci sami bi se najbrž v medsebojnih odnosih znašli v težavah," je povedal Potrč, ki je še dodal, da so se zato ves čas zelo intenzivno zavzemali za sporazumno rešitev, do katere bi prišlo na podlagi sodelovanja.

Janez Drobnič
Janez Drobnič FOTO: POP TV

Podpredsednik NSi Janez Drobnič je povedal, da se slovenska družba nahaja pred odločitvijo o tem, kako urediti odpiralni čas prodajaln, pri tem pa gre predvsem za civilizacijsko odločitev, kako bomo imeli urejeno kakovost življenja. Gre za vprašanje odnosa med kapitalom in zaposlenimi. V NSi, ki so tudi sami vložili predlog zakona, ki je predvideval zaprtje trgovin v nedeljo, menijo, da je treba problem zakonsko regulirati.

Ob tem je treba izpostaviti vlogo države, saj se mora, ko se izkaže javni interes utemeljen z zaščito šibkejših, v problem vključiti tudi država, je poudaril Drobnič. ZLSD je vseskozi podpirala šibkejšo stran v pogajanjih, delavce. V sindikatu menijo, da bo verjetno še prišlo do sprememb glede ureditve odpiralnega časa trgovin, tudi če referendum uspe, v ZLSD pa bodo pri tem ponovno podpirali koncept dežurnih prodajaln.

Kot je še povedal Potrč, bodo poskušali zagotoviti spremljanje reakcij delodajalcev, ne glede ekonomskih razlogov, ampak razlogov, veznih neposredno na izid referenduma, ko bi lahko šlo za maščevanje. Drobnič je poudaril, da deregulacija odpiralnega časa na dolgi rok ne pomeni povečanja števila zaposlenih, pride pa do koncentracije večjih trgovskih centrov v središčih mest in do zapiranja malih trgovin izven mest.

SMS ne podpira predlaganega referendumskega vprašanja

V SMS ne podpirajo predlaganega referendumskega vprašanja v zvezi z odprtjem prodajaln v nedeljo. Na nedeljskem referendumu se v bistvu odloča o dveh stvareh: poštenem plačilu za delo oz. socialni državi ter svobodni podjetniški pobudi. Ne eno ne drugo ni stvar, za katero naj se odloča na referendumu, obe sta nujnost in zato določeni v ustavi, so sporočili iz SMS.

V SMS obžalujejo, da ni prišlo do dogovora med delodajalci in sindikati po poti, ki je sistemsko predvidena za urejanje podobnih vprašanj. Menijo, da je referendum o tej temi nepotreben in bi morali delodajalci bolj prisluhniti delavcem ter najti skupen jezik glede primernih nagrad za nedeljsko delo in razporejanje delovnega časa z možnostjo počitka, kot to predvideva zakon o delovnih razmerjih.

Menijo, da bi bili določeni pripravljeni delati tudi ob nedeljah in se tako pridružiti skupinam poklicev, ki zaradi narave svojega dela že sedaj delajo tudi ob nedeljah, kot so medicinske sestre, osebje v domovih starejših občanov, turistični delavci, policaji, novinarji, vseh skupaj naj bi bilo skoraj 124.000.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.