S predlogoma proračunov za leti 2002 in 2003 so po oceni Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) doseženi trije cilji, in sicer pregledne javne finance, pravočasno sprejemanje proračuna, kar omogoča dolgoročno stabilnost javnih financ, ustvarjene pa so tudi osnove za spremenjeno strukturo proračuna. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik Združene liste Miloš Pavlica, so se od leta 1996 naprej, ko je ZLSD zapustila vladno koalicijo, razmere na področju javnih financ poslabšale. Pred petimi leti je imela namreč država proračunski presežek, devizne rezerve pa so presegale javni dolg. S predlogom obeh proračunov pa je vlada po besedah Pavlice tudi zaradi pritiska ZLSD prikazala dejanski proračunski primanjkljaj, kar zagotavlja "čiste račune" na tem področju.
Poslanec ZLSD je tudi menil, da bi morali do konca proračunske razprave definirati funkcijo proračunske rezerve, saj se ta sredstva uporabljajo večinoma za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Te obveznosti bi morali prenesti na ministrstva, proračunska rezerva pa bi morala biti namenjena za nepričakovane obveznosti države. V koaliciji so se na začetku mandata dogovorili, da bi s spremembami zakonodaje privarčevali od 1 do 1,5 odstotka BDP, vendar letos pri tem niso bili v celoti uspešni, meni Pavlica. V zadnjih letih so se namreč s povečevanjem plač v javnem sektorju povečevali stroški države, zmanjševala pa se sredstva za lokalne nivoje, regionalizem in ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast. V ZLSD sicer pozdravljajo povečanje naložb v zdravstvo, vendar hkrati opozarjajo, da se bodo s tem povečali stroški zdravstvenega sistema. Brez povečanja prispevne stopnje pa bi se po prepričanju ZLSD zmanjšale zdravstvene pravice.
Njegov kolega, Feri Horvat, pa je opozoril na problem finančne nediscipline. Gre za velik gospodarsko-finančni, pravni, eksistenčni in tudi moralni problem. Horvat je navedel podatke ministrstva za pravosodje, da je bilo v Sloveniji po podatkih s 30. junija tožb za izvršbo preko 160.000, samo na ljubljanskem območju pa je izdanih 35.000 sklepov o izvršbi, ki niso realizirani. Te podatke je označil kot "naravnost frapantne". ZLSD se bo zato "energično zavzela" za hitrejše in učinkovitejše izvajanje zakona o izvršbi in podprla spremembe obstoječe zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje.
