Stranka se je za to potezo odločila, ker vlada njenega stališča, ki ga je pripravil pooblaščenec Matevž Krivic, ni vključila niti priložila dopolnjeni vlogi za presojo ustavnosti sporazuma, ki jo je pripravila na zahtevo sodišča. Kot sta pred tem na novinarski konferenci še pojasnila Krivic in vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, vladino neupoštevanje stališč ZLSD ne pomeni zgolj nekorektnega odnosa do vladne manjšine, ampak tudi neodgovoren odnos do ustavnega sodišča. To je vlado namreč 19. marca pozvalo, naj svojo vlogo dopolni tudi z utemeljitvami tistih, ki imajo pomisleke k sporazumu. Vlada sicer zatrjuje, da so argumenti ZLSD v dopolnjeni pobudi vsebovani, Potrč in Krivic pa opozarjata, da temu še zdaleč ni tako.
Je sporazum sploh dopusten?
Tako ZLSD opozarja, da vlada sploh nima stališča niti do izhodiščnega vprašanja ali 7. člen ustave, ki govori o ločenosti države in cerkve, sporazume z Vatikanom sploh dopušča, in če, kakšne. Po mnenju stranke vatikanski sporazum krši načela suverenosti slovenske države, saj že v 1. členu priznava katoliški cerkvi neodvisnost od slovenske pravne ureditve. ZLSD tudi opozarja, da je vlada dolgo zatrjevala, da sporazum v ničemer ne presega določb sedanje zakonodaje, ko pa je Vatikan zahteval črtanje določbe prav o tem iz preambule, je vlada na to pristala. ZLSD še meni, da pomeni sporazum kršitev načela enakopravnosti verskih skupnosti, saj rimskokatoliški cerkvi in njenim institucijam v Sloveniji daje poseben položaj in več pravic kot drugim verskim skupnostim, čeprav ne izrecno. Zlasti v italijanskem besedilu sporazuma pa po mnenju ZLSD Slovenija delno odstopa od tega, da se brez predhodnega urejanja z mednarodno pogodbo, samo z lastno zakonodajo in skladno z ustavo ureja tista vprašanja, ki so vsebinsko še odprta oziroma potrebna nove ali spremenjene ureditve.
Potrč je pojasnil, da se bo ZLSD o nadaljnjih korakih v primeru, da ustavno sodišče presodi, da je vatikanski sporazum skladen z ustavo, odločala kasneje, o izstopu iz vlade pa po njegovih besedah ne razmišljajo. Kot je opozoril, je MZZ predlog dopolnitve vloge pripravil in jo v vladno proceduro poslal že 2. aprila, ZLSD pa je dobila kasneje možnost, da do 8. aprila predstavi pripombe na predloženo besedilo. To je stranka tudi storila, vendar je nato vlada na četrtkovi seji sprejela prvotni predlog MZZ brez sprememb, s pojasnilom, da so vsi argumenti ZLSD že vključeni v predlog MZZ. Zato po Potrčevih besedah ministri ZLSD niso imeli druge možnosti, kot da vladi sporočijo, da bodo svoja stališča poslali neposredno ustavnemu sodišču. Potrč osebno meni, da je glavni razlog za takšno ravnanje vlade ta, da "bi ji bilo ljubše, če naši tehtni argumenti do ustavnega sodišča ne pridejo". Vlada po njegovem mnenju sodišču raje "pošlje nekaj praznih stavkov".
