Sporna je predvsem vsebina 31. a člena, ki določa, da bi se že v letu 2004 zaradi prehoda na evropsko inflacijo realno zmanjšali socialni transferji, po grobi oceni za skoraj dva odstotka, je na novinarski konferenci te vladne stranke opozoril minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
O teh rešitvah, ki so jih ministri dobili šele uro pred sejo vlade, je Dimovski zahteval koalicijska usklajevanja, ki pa sinoči niso bila uspešna, saj so jih v LDS in SLS podprli, DeSUS pa na usklajevanjih ni bilo, je opozoril minister. Sicer pa tudi ta primer - poleg spreminjanja ustave - kaže, da usklajevanje znotraj koalicije ne teče na ustrezen način, je opozoril vodja poslanske skupine Miran Potrč.
V predlogu zakona o izvrševanju proračuna (ZIPR), ki ga je ob kršenju vladnih postopkov pripravilo finančno ministrstvo, saj drugi pri tem niso imeli možnosti sodelovanja, je naštetih 16 zakonov. Ti določajo vrsto socialnih transferjev, ki bi se zmanjšali: starševsko varstvo, rejniška dejavnost, subvencioniranje študentske prehrane, upokojenci, družine, invalidi, itd., je poudaril Dimovski. Poleg strokovnih, pravnih, političnih in drugih zadržkov je pri taki formulaciji bistveno, da je bila večina teh zakonov usklajena med socialnimi partnerji in da bi morala vlada najprej pridobiti njihovo mnenje.
Za ZLSD, ki je odgovorna za vodenje socialne politike v državi, je tako početje nesprejemljivo. Z ZIPR bi namreč tako drastično posegli v socialne pravice, zato so skušali zadeve v koaliciji uskladiti, vendar pa so bili pri tem neuspešni, saj so koalicijske partnerice ocenile, da obstaja možnost, da vlada tak zakon pošlje v državni zbor, je poudaril Dimovski.
Vendar pa v ZLSD pričakujejo in verjamejo, da je še čas, da koalicija glede tega vprašanja opravi razpravo in najde ustrezne rešitve, ki ne bi pomenile tako drastičnega zmanjšanja pravic posameznih socialnih skupin, je dejal Dimovski. V kolikor bi do uskladitve prišlo, pa bi vlada o njem odločala predvidoma na današnji korespondenčni seji. ZLSD bo skušala s svojimi argumenti prepričati koalicijske partnerice, kaj bi se s takim zakonom pravzaprav zgodilo.
Način, ki ga je ubralo finančno ministrstvo, je problematičen, prav tako nekateri strokovni argumenti, ki jih pri tem uporablja. Najbolj problematično pa je, da bi bila prizadeta cela vrsta socialnih skupin, ki pomoč države najbolj potrebujejo. Pri vodenju ekonomske politike po ministrovem prepričanju niso bile izkoriščene vse možnosti. Ob takem pristopu je nujno izpostaviti vprašanje davčnega sistema - kako in na kakšen način ga reformirati. Dimovski pričakuje, da bo davčni sistem usmerjen k zmanjševanju socialnih razlik, predvsem pa ne k ustvarjanju novih, čemur smo priča v zadnjem času.
Dimovskega skrbi tudi način razprave o posameznih makroekonomskih vprašanjih, ko se zdi, da nekateri vidijo možnosti javnofinančne stabilizacije predvsem preko zmanjševanja socialnih pravic.
O nastali situaciji so razpravljali tudi v stranki, je na novinarski konferenci poudarila poslanka Majda Potrata, ki je predstavila izjavo ženskega foruma ZLSD. V njej poudarjajo, da se zavedajo nujnosti varčevalnih ukrepov in znižanja inflacije, vendar pa teh ukrepov ne smemo usmerjati predvsem v omejevanje rasti plač ali celo zniževanje socialnih transferjev. Obstajajo namreč še neuporabljeni mehanizmi, predvsem drugačna davčna politika, ki bi obdavčila dohodke od premoženja, dobičke in kapitalske dohodke. Bistvo velikih socialnih razlik namreč ne vidijo v plačah, ampak v vseh drugih dohodkih, ki so premalo ali pa sploh nič obdavčeni, je poudarila Potrata.
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč pa je opozoril, da je v koalicijski pogodbi določen način medsebojnega usklajevanja: od ministrstva za finance bi morali dobiti opozorilo, da se pripravljajo te rešitve in bi imeli dovolj časa, da se do njega vsebinsko opredelijo, vendar se to ni zgodilo. Zato je bilo nujno, da se je minister Dimovski odzval na seji vlade. Čeprav sinočnja koalicijska usklajevanja niso dala rezultatov, pa v ZLSD verjamejo, da tak ZIPR ne bo vložen v državni zbor. Tovrstna vprašanja namreč v ZIPR ne sodijo, saj niso neposredno povezana z izvrševanjem proračuna, ampak s politiko inflacije, je dejal Potrč.
Do neusklajenega dela znotraj koalicije po Potrčevi oceni prihaja zato, ker "stvari niso dovolj dobro in temeljito pripravljene, ker si ne vzamemo dovolj časa, da bi jih v miru usklajevali". Čeprav so pravila jasno zapisana v koalicijski pogodbi, pa tudi ta primer kaže, da mehanizem usklajevanja ne teče na ustrezen način, je dejal Potrč. Po njegovi oceni sicer pred odločitvami v državnem zboru o ustavnih spremembah še obstaja možnost uskladitve znotraj koalicije. Zato je ZLSD že zahtevala koalicijska usklajevanja, na katerih naj bi se štiri stranke vendarle skušale dogovoriti za morebitne ustavne spremembe.