Kot je na današnji novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, bo treba te stvari urediti, čeprav bo to mogoče za del prebivalcev Slovenije težko razumljivo. "Ampak spoštovanje človekovih pravic, pravna država in poprava krivic so neka načela, ki se zdijo ZLSD za pravno državo tako pomembna, da želijo o teh vprašanjih osvestiti ljudi, ne pa iz tega delati politične zdrahe," je stališče ene od strank vladajoče koalicije pojasnil Potrč.
"V združeni listi se sicer zavedamo, da bodo glede izbrisanih verjetno ponovno sprožena vprašanja referenduma, vendar o izvrševanju oz. neizvrševanju odločb ustavnega sodišča referendum ni mogoč - če želimo ostati pravna država." Ob tem Potrč poudarja, da bo vprašanje izbrisanih potrebno rešiti, saj se bo v nasprotnem primeru reševalo pred evropskim forumom, kar za Slovenijo ne bi bilo dobro.
Na vprašanje o tem, kaj meni o izjavah poslancev SNS Zmaga Jelinčiča in Saša Pečeta, ki sta v četrtek ocenila, da se z urejanjem vprašanja izbrisanih nagrajujejo "izdajalci in špekulanti" ter da bo zlasti ZLSD tako pridobila nove volivce, pa je Potrč odgovoril, da gre za hujskaško izjavo, ki nima opore v resnici. "Vendar resnice na tej točki od nacionalne stranke tudi ne bi pričakoval," je povedal vodja poslanske skupine ZLSD in dodal, da gre za skrajno nekorektno izjavo, za zbujanje nacionalne mržnje in sovraštva. Izjava o pridobivanju novih volivcev pa se mu zdi smešna, "saj je znano, kdo v Sloveniji ima volilno pravico in kdo ne". Ob tem je dodal, da v stranki sicer dopuščajo možnost, da bodo zaradi svojih stališč kratkoročno na volitvah izgubili kak glas, vendar dolgoročno gledano drugače ne morejo ravnati, ker potem ne bi bili poštena socialdemokratska stranka.
Protest aktivistov, ki so v sredo pred sedežem ZLSD protestirali zaradi odnosa te koalicijske stranke in ministra Bohinca do problema izbrisanih, pa so "kot vsako kritiko sprejeli dobronamerno, vendar ocenjujejo, da so bili za to akcijo med vsemi strankami najbolj napačen naslov," je na novinarsko vprašanje še pojasnil Miran Potrč.
"Sicer je rešitev vprašanja izbrisanih prebivalcev po odločbi ustavnega sodišča nujna, ker je slovenska oblast po februarju 1992 - v nasprotju z ustavo in zakoni ter ob kršenju načel pravne države in enakosti pred zakonom - s tujci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije ravnala bistveno drugače kot s tujci iz drugih držav. Slednjim je namreč tudi po omenjenem datumu priznala stalno prebivališče, prve pa je, ne da bi jih o tem obvestila, črtala iz evidence stalnega prebivališča, s čimer so izgubili vse pravice," je stališče poslanske skupine pojasnil Potrč. Tako gre pri reševanju tega vprašanja pravzaprav za popravo krivic, ki so bile skupini prebivalcev Slovenije storjene davnega leta 1992.
"Tako ne drži, da se tem ljudem vzpostavlja kakršna koli nova pravica, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da gre za retroaktivno določanje pravic. Še manj pa je res, da gre za podeljevanje državljanstva. Gre le za pravno potrditev stanja, ki je dejansko obstajalo ves čas in za odpravo neustavne odločitve, ki je tem ljudem pravno stanje spremenila," je dejal Miran Potrč. Predlagane rešitve zato ne pomenijo nikakršnega avtomatizma in priznavanja pravic, s katerimi bi se v neenakopraven položaj postavljali drugi državljani ali s katerimi bi se nagrajevala nelojalnost. "To so grobe neresnice in hujskanje ljudi k nespoštovanju odločbe ustavnega sodišča in h kršenju načela pravne države."
Potrč je še povedal, da stranke, ki danes postavljajo vprašanje o morebitnih materialnih obveznostih države zaradi reševanja vprašanja izbrisanih prebivalcev, o teh obveznostih niso govorile, ko je šlo za denacionalizacijo ali popravo krivic zaradi nezakonitih povojnih obsodb. Tako mora po njegovem mnenju slovenska politika resno razmisliti, ali želi prispevati k rešitvi tega "neprijetnega vprašanja", ali pa ščuvati k sporom, razširjati neresnice in onemogočati delovanje pravne države.
Poslanka ZLSD Majda Potrata pa je opozorila, da je komisar Sveta Evrope za človekove pravice Alvaro Gil-Robles, ki je Slovenijo obiskal maja, menil, da spada problem izbrisanih v kategorijo sistematične diskriminacije drugih narodnosti iz nekdanje SFRJ. Zato je priporočil sprejem nove zakonodaje, ki bo rešila ta problem za vse obdobje, torej za nazaj. Poslanka združene liste sicer pobude za javno predstavitev mnenj o predlaganem zakonu s tega področja razume kot vnovičen poskus zavlačevanja in izmikanja razrešitve brezpravnega stanja, v katerem se je znašlo nekaj tisoč ljudi.
