Ne bi bilo dobro ne priznati, da je država v zadnjih desetih letih v zvezi s krivicami preteklega sistema storila mnogo. Koristno bi bilo, da se v vladi in DZ končajo odprte aktivnosti, ki bi tudi na simbolni ravni pomenile izpolnitev obveznosti, ki jih ima država do žrtev in po vojni zunajsodno pobitih, "ker so mnoge materialne pravice urejene", je na novinarski konferenci poslanske skupine ZLSD poudaril njen vodja Miran Potrč. Resne pomisleke pa imajo glede političnih dokumentov, deklaracij, saj je glede na različne poglede državljank in državljanov, pa tudi strank na polpreteklo obdobje vsak enostranski poskus prej poskus razdvajanja kot poskus pomiritve, sprave.
Po Potrčevih besedah bi bilo prav, da država uredi svoje obveznosti, ki jih ima glede obeleževanja grobov, izdajanja mrliških listin in dostojnega pogreba vseh žrtev na katerikoli strani, posebej tudi po vojni zunajsodno pobitih, ter da se država odloči, kako bo obeležila posamezna grobišča. Sicer pa je bilo, kot je pojasnil, mnogo storjenega - "ne trdim dovolj, ampak mnogo". V zvezi s tem je med drugim omenil denacionalizacijo, zakon o popravi krivic ter spremembe kazenskega zakonika (ki omogočajo, da se v obnovah postopkov rehabilitirajo tisti, ki so bili obsojeni na procesih, ki z današnjega vidika ne morejo biti ocenjeni kot pravno korektni). Res pa je, tako Potrč, da so bila mnoga vprašanja urejena formalno, niso pa bila zadostno uresničena. Tako se med drugim še pripravlja seznam vseh, ki so na katerikoli strani bili žrtve in padli v povezavi z drugo svetovno vojno.
Ko je pojasnjeval stališča glede raznih političnih dokumentov, resolucij, deklaracij, je Potrč med drugim dejal, da v stranki soglašajo, da je smotrno poskusiti eventuelno doseči soglasje parlamentarnih strank o tem, ne strinjajo pa se s forsiranjem razprave o že pred leti vloženem dokumentu. V zvezi s tem je Potrč omenil ugotovitve iz slovenskega javnega mnenja, ki ima zadnjih deset let v svojih anketah tudi vprašanje o ocenjevanju polpretekle zgodovine. Kot kažejo odgovori, je v letih od 1990 do 1999 povprečno pod sedem odstotkov vprašanih ocenilo, da je bilo obdobje med 1945 in 1990 čas strahu in zatiranja. Da je bilo takrat marsikaj dobrega in marsikaj slabega, je menilo v teh letih povprečno 65 odstotkov vprašanih, da je bil to čas napredka in dobrega življenja pa povprečno približno 20 odstotkov vprašanih.
Glede včerajšnje ustanovitve ustavne komisije v DZ je Potrč med drugim dejal, da morajo pri pripravah sprememb ustave enakopravno sodelovati vse parlamentarne stranke, tudi v neformalnih oblikah pred samimi sejami ustavne komisije. V zvezi s sprejetjem poslovnika DZ pa je izjavil, da obstajata dve možnosti. Kot prvo je omenil možnost, da pride do odločitve poslovniške komisije z novo vsebino amandmajev, kot drugo pa dogovor strank, da v tej fazi ni pripravljenosti iskati skupne vsebinske rešitve ter čvrst dogovor, predvsem opozicijskih strank s koalicijo, da so pripravljene na doseženem sporazumu iskati rešitve za čim prešnji sprejem poslovnika v novem postopku.
