Izbor skupine vprašanj, ki naj bi jih spreminjali, je ustrezen, a za ZLSD niso vsa enako pomembna, je na novinarski konferenci poslanske skupine Združene liste poudaril njen vodja Miran Potrč. V predstavitvi stališč stranke glede posameznih sklopov teh vprašanj je med drugim poudaril, da bi bilo po njihovi oceni smotrno v ustavo zapisati omejitev glede katerih vprašanj referendum ni mogoč, prav tako bi bilo po njihovem koristno ukiniti predhodni referendum v sedanji obliki. Ostali predlogi o spremembah ureditve v zvezi z zakonodajnim referendumom pa po oceni ZLSD niso nujni.
Kot je Potrč poudaril, so v stranki pripravljeni "iskati skupni imenovalec, skratka dvotretjinsko soglasje". Ob tem pričakujejo sodelovanje vseh, vnaprejšnje politiziranje ali preveč ekskluzivno postavljanje nekaterih stališč pa se jim ne zdi najbolj primerno. Nekatera izhodišča, ki jih je treba glede tega upoštevati, so po Potrčevih besedah dosedanje slabosti, ki so se pokazale pri izvajanju ustave. Nadalje je to primerjalna praksa ustavnih ureditev v drugih državah, vključevanje v EU ter glede na dane razmere ocena posledic sprejetih rešitev. Med drugim je Potrč spomnil, da sta trenutno vložena dva formalna predloga ustavnih sprememb (vladni predlog in predlog skupine poslancev - ta je bil vložen že v prejšnjem sklicu DZ, prvopodpisani je bil Ciril Ribičič, v tem mandatu pa ga je prevzel Maksimiljan Lavrinc (LDS)).
Vodja poslanske skupine ZLSD Mirsan Potrč je po posameznih vsebinskih sklopih, ki se jim obetajo spremembe, podal tudi vsebinska stališča stranke. Tako je glede napovedanih sprememb zaradi vključevanja v EU dejal, da v osnovi sprejemajo predlog spremembe členov, ki sta povezana z izvrševanjem dela suverenih pravic na naddržavni ravni, obenem pa razumejo tudi opozorila o vprašljivosti oziroma nujnosti vseh predlaganih formalnih sprememb v zvezi s tem. Prav tako sprejemajo spremembe člena o izročitvi državljana Slovenije in o urejanju lastninske pravice tujcev.
V zvezi s spremembami, ki zadevajo del ustave o lokalni samoupravi, je Potrč opozoril, da si ZLSD že praktično od sprejemanja nove ustave prizadeva za decentralizacijo in regionalizacijo. Poudaril je, da v zadnjih desetih letih za to nismo storili praktično nič, le v zadnjih nekaj letih je vlada uredila nekatera formalna vprašanja - bolj organizacijska - in sicer z zakonom o regionalnem razvoju. Glede tega je opozoril še na izjemne razlike med slovenskimi statističnimi regijami.
O urejanju zakonodajnega referenduma je Potrč poleg že omenjenega še dejal, da bi bilo smiselno nekatera vprašanja, npr. proračunska in davčna, izključiti iz kroga vprašanj, o katerih se lahko odloča na referendumu - ali pa bi bilo to lahko referendumsko vprašanje le izjemoma. Predhodni referendum bi kazalo nadomestiti na primer z referendumom o državljanskem zakonu. S tem bi po njegovem upoštevali pobude državljanov in zavrnili morebitne očitke zmanjševanju ravni državljanske pobude in demokracije.
Nekatere napovedane spremembe pri imenovanju vlade so po besedah Potrča lahko koristne, a bi bilo vse predloge treba v miru premisliti. Tako je na primer neprimerna sedaj veljavna ureditev, da lahko predsednik vlade predlaga razrešitev ministra, potem pa državni zbor tega ne sprejme. Premier ima v tem primeru lahko vlado, v kateri ima ministra, za katerega meni, da ni ustrezen, obenem pa odgovarja za politiko vlade.
V zvezi s spremembami pri imenovanju in volitvah sodnikov pa je Potrč dejal, da se jim zdi podpore vreden predlog, po katerem bi bili sodniki izvoljeni v trajni mandat po določenem času opravljanja sodniške funkcije.
