Zmaga tožilcev: sklep vlade se razveljavi in vrne v ponovno odločanje

Upravno sodišče je odločilo o tožbi tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja – razsodilo je, da se sklep o njunem neimenovanju odpravi in se zadeva vrne vladi v ponovni postopek. Gre za zmago obeh tožilcev, ki ju vlada ni želela imenovati, nato pa je tudi že objavila nov razpis, čeprav je Državno-tožilski svet (DTS) dejal, da je nezakonit.

Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta danes potrdila, da je upravno sodišče ugodilo njuni tožbi in odpravilo sklep vlade o razveljavitvi postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Tožilca pričakujeta, da se bo vlada zdaj čim prej seznanila s predlogom za njuno imenovanje in bo ta predlog nato posredovala Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO).

Ministrstvo za pravosodje se bo o nadaljnjih korakih posvetovalo na ravni vlade

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu glede sodbe upravnega sodišča sporočilo, da se bo o nadaljnjih korakih posvetovalo na ravni vlade. Dodali so, da bo ministrstvo za pravosodje sodbo upravnega sodišča najprej še natančno preučilo.

Pojasnili so še, da je "upravno sodišče izpodbijani sklep vlade odpravilo, ker sam kot tak ni vseboval razlogov o odločilnem dejstvu, t.j. o neuspešnosti javnega poziva. Vsebinskih razlogov za izdajo sklepa vlade sodišče ni preizkusilo".

Pritožba zoper odločitev upravnega sodišča ni dovoljena.

V Bruslju pričakujejo takojšen odziv vlade

V Evropski komisiji po odločitvi upravnega sodišča glede evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji pričakujejo odziv slovenske vlade brez kakršnega koli nadaljnjega odlašanja, je sporočil govorec komisije Christian Wigand.

Najverjetnejša možnost ukrepanja komisije v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji je sicer sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se lahko konča na Sodišču EU.

Tako na Evropski komisiji kot na evropskem javnem tožilstvu so že večkrat pojasnili, da je lahko evropsko tožilstvo začelo delovati tudi brez delegiranih tožilcev iz Slovenije, saj ima ta v kolegiju tožilstva v Luksemburgu svojega evropskega tožilca Jako Brezigarja, ki lahko prevzame primere iz Slovenije.

Vendar ta položaj ni vzdržen, je konec minulega tedna znova opozoril govorec komisije Christian Wigand. Pojasnil je, da so v stiku s slovenskimi oblastmi, in spomnil, da je bila tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen julija v Sloveniji jasna, da je dogovore treba spoštovati – pacta sunt servanda.

Vrhovno tožilstvo odločitev ustavnega sodišča pozdravlja

"Pozdravljamo sodbo upravnega sodišča, ki je ugodilo tožbi dveh predlaganih kandidatov za evropska delegirana tožilca," so se na razsodbo odzvali na Vrhovnem državnem tožilstvu. Kot so zapisali, je sodišče "ugotovilo, da izpodbijani sklep vlade ni obrazložen, s čimer je bilo kršeno ustavno načelo o enakem varstvu pravic, prav tako sta bili s tem kršeni določba o učinkovitem sodnem varstvu in pravica do pravnega sredstva". Na tožilstvu so poudarili tudi, da ima po stališču sodišča sklep vlade o neimenovanju Frank Elerjeve in Oštirja "takšno bistveno pomanjkljivost, da ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti". 

Kot so nadalje izpostavili na Vrhovnem državnem tožilstvu, ves čas z zaskrbljenostjo spremljajo zaplete okrog (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, "ki po našem mnenju mečejo slabo luč na Republiko Slovenijo v mednarodni skupnosti". Od vlade pričakujejo, da se bo v najkrajšem možnem času seznanila s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov ter ga predložila Evropskemu javnemu tožilstvu. "Ob tem ponovno poudarjamo, da je Evropsko javno tožilstvo institucija, ki mora biti popolnoma neodvisna od vsakokratne vlade in je namenjena izvajanju pregona kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri porabi evropskih sredstev," so še dodali.

Z evropskega javnega tožilstva (EPPO) pa so sporočili, da ponedeljkove odločitve upravnega sodišča zaenkrat niso pripravljeni komentirati. V Evropski komisiji so v odzivu dejali, da po odločitvi upravnega sodišča glede evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji pričakujejo odziv slovenske vlade brez kakršnega koli nadaljnjega odlašanja.

Dvajset članic EU, med njimi Slovenija, je leta 2017 po štirih letih pogajanj sprejelo zakonodajo za vzpostavitev EPPO, ki je začelo delovati julija 2020. Namen EPPO je zagotoviti učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU.

Evropsko javno tožilstvo s sedežem v Luksemburgu je tako pod določenimi pogoji pristojno za preiskavo in pregon goljufij in drugih kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese EU. Prav glavna tožilka EPPO je Romunka Laura Codruta Kövesi.

LMŠ: Očitno je, da je bil sklep vlade, nezakonit

"Odločitev upravnega sodišča, s katero je sodišče sklep vlade odpravilo, je še ena sodna zaušnica trenutni vladajoči garnituri," pa so zapisali v opozicijski stranki LMŠ. Po njihovih besedah je ta sodba dokaz, "da smo imeli prav vsi tisti, ki smo v primeru evropskih delegiranih tožilcev opozarjali na nepravilnosti in nedopustnost samovoljnega ravnanja trenutne vlade, kar smo predsedniku vlade očitali tudi v predlogu ustavne obtožbe".

"Očitno je, da je bil sklep vlade, s katerim je načrtno zaobšla strokovno izbiro državnotožilskega sveta in razveljavila kandidacijski postopek, nezakonit," še izpostavljajo v LMŠ, kjer prav tako menijo, da razsodba "preprosto pomeni, da je vlada sklep sprejela samovoljno ter brez dejanske in pravne podlage".

Spomnimo

Frank Elerjeva in Oštir sta tožbo vložila zoper sklep vlade, sprejet 27. maja, da se razveljavi postopek njunega imenovanja in ponovi razpis, ker da DTS ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za eno razpisano mesto, torej skupaj šest, ampak je vladi v potrditev predlagal samo dva – Frank Elerjevo in Oštirja.

Ministrstvo za pravosodje je kljub številnim kritikam julija objavilo ponovljeni razpis za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, nanj pa sta se prijavila le Oštir in Frank Elerjeva. Glede na to, da je ministrstvo tudi na ponovljen razpis potrjeno prejelo dve kandidaturi, še ni jasno, kaj bo sledilo, je pa ministrstvo zagotovilo, da bo postopek nadaljevalo, ko bodo prejeli pravnomočno odločitev upravnega sodišča.

Upravno sodišče je sicer sredi avgusta zavrnilo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe, ker da nista izkazala potrebe po izdaji odredbe. Za tožnika je bila odločitev pričakovana, saj sta edina prijavljena kandidata tudi na novem razpisu za položaj delegiranih tožilcev.