Iz poročila Evropske komisije o uresničevanju srednjeročnih gospodarskih smernic za obdobje 2003-2005 izhaja, da je naša država dosegla dober napredek pri spopadanju z inflacijo na vzdržnosten način, še posebej prek indeksacije plač tako v javnem kot zasebnem sektorju. Le malo pa je bilo po mnenju EU ukrepanja pri strukturnih reformah, katerih cilj je liberalizacija administrativno določenih cen.
Komisija nadalje ugotavlja, da je bil le omejen napredek dosežen pri povečevanju stopnje zaposlenosti, še posebej za starejše delavce. Z davčno reformo je vlada po mnenju Bruslja sicer storila korak naprej pri izboljšanje pogojev za skupine, ki so najbolj oddaljene od trga dela, kot so starejši delavci, dolgotrajno brezposelni in mladi, a za ravnovesje med začasno in stalno zaposlenimi ni ukrepala.
Slovenija izboljšala pogoje za rast produktivnosti
Slovenija je sprejela ukrepe za zmanjšanje administrativnih ovir za nova podjetja, med njimi delno dokončanje storitve vse-na-enem-mestu za majhna podjetja. Uvedene so bile tudi davčne spodbude za vlaganja, še posebej za podjetja, ki zaposlujejo doktorante in kupujejo opremo za raziskave in tehnološki razvoj. Sprejeta je bila tudi odločitev za ustanovitev osem do devet centrov za raziskovalno odličnost.
Kot je še zapisala komisija, je bil le omejen napredek dosežen pri razvijanju učinkovite konkurence v gospodarstvu, še posebej pri mrežnih industrijah. Urad za varstvo konkurence ima še vedno premalo kadra in kazni za nekonkurenčno obnašanje so prenizke, da bi od njega odvračale. Liberalizacija mrežnih industrij se sicer nadaljuje, a z različno močjo v različnih sektorjih. Le omejeni koraki so bili narejeni pri olajšanju nakupa nepremičnin za industrijsko uporabo.
Ogrožena uresničitev lizbonske strategije
Gospodarska rast si je nekoliko opomogla in makrogospodarske politike so temu prilagojene, navaja komisija. Kar tretjina držav je sicer imela previsok proračunski primanjkljaj, še nekaj pa jih je temu blizu. Reforme trga dela se nadaljujejo, nezadosten pa je napredek na področju zaposlovanja, rasti produktivnosti, upočasnila se je tudi integracija notranjega trga. Liberalizacija mrežnih industrij se nadaljuje in politika konkurence postaja bolj učinkovita, poslovna klima se izboljšuje, še navaja komisija.
A ogrožen je cilj zagotoviti tri odstotke BDP za raziskave in razvoj do leta 2010. Tudi vzdržnost javnih financ v večini članic ni zagotovljena, socialne razmere pa ogrožajo razmere na trgu dela. Pri varovanju okolja pa prihaja do napredka, še meni komisija in sklene, da si pri uresničevanju strategije želi še precej napredka. S trenutnim tempom namreč strategija ne bo uresničena, kar pomeni, da je ogrožena tudi uresničitev lizbonske strategije.
