Slovenija bo plačala 160 tisoč dolga

Konec minulega leta so države nekdanje SFRJ s sekretariatom Združenih narodov dosegle dogovor glede dolgov nekdanje skupne države za redni in mirovni proračun ZN. Vsoto, visoko približno 16 milijonov dolarjev, ki so jo naračunali v sekretariatu ZN, je dogovor znižal na vsega milijon dolarjev.

Pet držav naslednic nekdanje SFRJ se mora zdaj v skladu z resolucijo Generalne skupščine ZN, sprejeto 23. decembra lani, dogovoriti o razdelitvi dolga, po novem visokega nekaj manj od 1,3 milijona dolarjev – ob upoštevanju predvidenega odpisa dolgov za dve mirovni operaciji pa le okoli 900.000 dolarjev. Resolucija GS ZN državam naroča, naj se o tem dogovorijo čim prej. Pri tem gre le za pet držav, saj je Srbija prevzela vse obveznosti od nekdanje skupne države s Črno goro.

Z dogovorom med naslednicami se bo končala "saga" o dolgovih nekdanje SFRJ, ki je trajala vse od začetka razpada skupne države, ki je v mednarodnem pravu predstavljal presedan – takšen, da ga ZN niso bili sposobni učinkovito rešiti celo desetletje in pol.

Dolg je kar naraščal

Leta 1992 je Varnostni svet ZN z resolucijo ugotovil, da SFRJ ne obstaja več, sekretariat ZN pa je neobstoječo državo še vedno vodil v evidenci članic, ki morajo plačevati svoj delež v proračun. Čeprav so nove države postajale članice ZN in kot take plačevale svoje deleže v proračun, se je zaračunavanje nekdanji Jugoslaviji nadaljevalo vse do zneska čez 16 milijonov dolarjev.

V ozadju je sprva potekala tudi igra Beograda, ki je želel prevzeti sedež nekdanje SFRJ v ZN, vendar pa mu druge naslednice tega niso dovolile. To je sprejel tudi VS ZN in ZR Jugoslaviji, ki je nastala 27. aprila 1992, odredil, da mora zaprositi za članstvo.

Evidenco o dolgovih nekdanje Jugoslavije je vse do 1. novembra 2000, ko naj bi ta država nehala obstajati, ker je ZR Jugoslavija (poznejša Srbija in Črna gora) postala članica ZN, vodil sekretariat ZN. Slovenija, Bosna in Hercegovina ter Hrvaška so članice ZN postale 22. maja 1992, Makedonija pa je zaradi zavlačevanja Grčije to postala šele 8. aprila 1993.

Fantomska država

Te države so ves čas trdile, da ne bodo plačevale prispevkov za državo, katere del niso več in ki ne obstaja. V sekretariatu ZN pa so kljub temu pridno računali naprej vse do zadnjega dogovora, ki črta okoli 15 milijonov dolarjev dolgov "fantomske" države.

Dogovor pomeni, da so države naslednice prevzele del dolga skupne države do datuma, ko so generalnega sekretarja ZN obvestile, da niso več njen del. Slovenija je to storila 25. junija 1991, Makedonija 17. septembra 1991, Hrvaška 8. oktobra 1991, Bosna in Hercegovina 6. marca 1992, ZR Jugoslavija pa 27. aprila 1992. Plačale bodo dolg nekdanje države, vsaka do omenjenih datumov, in si razdelile vsoto, ki se je nabrala do 27. aprila 1992, pri čemer se morajo še dogovoriti o deležih.

Ti so sicer že dogovorjeni v skupnem sporazumu, sprejetem leta 2001, ki pa velja šele od leta 2004. Ta določa, da Srbija in Črna gora prevzameta 38 odstotkov dolga, Hrvaška je sprejela 23 odstotkov, Slovenija 16 odstotkov, Bosna in Hercegovina 15,5 odstotka in Makedonija 7,5 odstotka dolga.