Znaki, ki poleti napovedujejo hitro spremembo vremena

Sprememba vremena je povezana z dotokom hladnejšega in vlažnega zraka v višine ter znižanjem zračnega tlaka. V primeru, da zračni tlak hitro in močno pade, je to zanesljiv znak bližine vremenske fronte, ki jo poleti pogosto spremljajo obsežnejše nevihte z nalivi, sunki vetra in točo. Te so se ponekod razbesnele tudi v četrtek.

Ob začetku spremembe vremena se na nebu običajno najprej pojavijo visoki oblaki (cirusi, cirostratusi in cirokumulusi), ki nastajajo na višinah med 7 in 12 kilometri. To so tanki, beli oblaki, skozi katere lahko sonce vsaj medlo sije. Cirusi so vlaknastega videza v obliki belih nežnih vlaken, ki so včasih tako obsežni, da se jih ne da ločiti med seboj in tako tvorijo koprene ali plasti, imenovane cirostratusi. Na njih lahko okoli sonca opazimo mavričen obroč, ki ga imenujemo halo.

Iz cirusov in cirostratusov se lahko razvijejo cirokumulusi, ki jih zaradi kopaste oblike imenujemo tudi male ovčice. V primeru, da se bodo oblaki še nadalje spuščali in debelili, je to zanesljiv znak padavin, ki nas morda čakajo že v naslednjih urah. A sprememba vremena ni vedno tako zelo očitna. Predvsem poleti so pogoste plohe in nevihte, ki nastajajo tudi, ko so fronte od naših krajev precej oddaljene.

Zamislimo si dan, ko je zjutraj sončno. Ob dnevnem ogrevanju spodnjih plasti ozračja se bodo nad hribi že kmalu pojavili kopasti oblaki, ki nakazujejo na dvig toplejšega zraka v višine. V primeru pomanjkanja vlage v zraku in le zmernega padca temperature z višino se bo rast oblaka že kmalu ustavila. Razvoj oblaka pogosto ustavi t.i. subsidenčna inverzija, ki je posledica spuščanja zraka v anticiklonu. Ta plast zraka, v kateri temperatura z višino celo narašča, se nahaja na višini okoli dveh kilometrov. Tako nastali kopasti oblaki so plitvi in so znak lepega vremena, saj ne prinašajo padavin.

V močno nestabilnem ozračju pa se bo dviganje nadaljevalo in oblak bo dobesedno kipel v višino. Njegov vrhnji del se bo spremenil v pravo cvetačo in iz takega oblaka se bodo že kmalu pojavile plohe. Ob ugodnih pogojih se bo dviganje nadaljevalo vse do višine 12 kilometrov, kjer se bo oblak razlezel v nakovalo. Takrat lahko poleg ploh pričakujemo tudi nevihte, ki pa bodo ob šibkih višinskih vetrovih le kratkotrajne in ne bodo povzročale večje škode.

Povsem drugače je ob vetru, ki z višino spreminja svojo smer in hitrost. Takrat se bodo nevihte povezovale v večje sisteme, tako imenovane linije, ki jih pogosto spremlja močan nevihtni piš. Na bližajoče se neurje z močnim vetrom opozarja podolgovat in nizek oblak, pod katerim se vleče padavinska zavesa. Če je ta zavesa zelenkaste barve, lahko pričakujemo točo.

Lijakast oblak opozarja na možnost nastanka tornada

Ob superceličnih nevihtah, kakršna je pred dobrimi desetimi dnevi pustošila v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, se lahko iz temne baze oblaka spusti lijak, ki opozarja na možnost nastanka tornada. Slednji je pri nas zelo redek. Najmočnejši potrjen je 23. avgusta 1986 divjal na Notranjskem. Svojo uničujočo pot je začrtal od Novega Sveta pri Hotedršici do južnih obronkov Ljubljanskega barja, kjer je nato na območju Tomišlja oslabel. Na svoji poti je podiral drevje, električno napeljavo, celo gospodarska poslopja in odnašal strehe hiš.

Slovenija je zaradi razgibanega reliefa sicer manj izpostavljena nevarnosti tornadov. Poleg tornada leta 1986 je bil v Gornjem Logatcu 13. junija 1985 zabeležen še en pojav tornada. Gre za edini primer v Sloveniji, ko je bil tornado opažen na uradni meteorološki postaji. Tornado je domnevno divjal tudi 13. julija 2008 v Gozdu nad Kamnikom in v noči z 20. na 21. avgust 2014 v Mahničih na Primorskem.

Kaj narediti, če nas nevihta ujame v gorah?

V gorah le redkokateri dan mine povsem brez neviht, zato moramo biti vedno pripravljeni, tako z opazovanjem trenutnega vremena kot tudi z ustrezno opremo. V gore se odpravljamo zgodaj zjutraj, da smo pred popoldanskim razvojem nevihtnih oblakov že v dolini. V vzpetem svetu so namreč vremenske spremembe izrazitejše kot v dolini, nevihte trajajo dalj časa, vetrovi pa so močnejši in sunkovitejši.

Če nas vendarle preseneti nevihta, se moramo izogniti gorskim vrhovom in grebenom, saj so ti najbolj izpostavljeni strelam in vetru, ne smemo se zadrževati niti blizu skalnatih sten ali dreves. Tudi plitve skalnate vdolbine niso varne, saj so ob mokri skali zemeljski tokovi močnejši. Najbolj varna območja so melišča, zato je najbolje, da se umaknemo stran od sten in počepnemo. Prav tako ni priporočljivo s seboj imeti dežnika in palic na nahrbtniku, saj tudi ti privlačijo strelo. Imejte pa s seboj topla in vodoodporna oblačila. V visokogorju se namreč lahko tudi poletne nevihte končajo s snegom.