Postopek Slovenije proti Hrvaški končan: sodišče se je razglasilo za nepristojno

"Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti državi članici v skladu s Pogodbo o EU zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom," so zapisali pri Sodišču EU in dodali, da za rešitev spora lahko uporabita katerokoli sredstvo, "vključno z morebitno predložitvijo tega spora Sodišču v skladu s posebnim sporazumom na podlagi člena 273 pogodbe o delovanju EU." 

Niti arbitražni sporazum niti arbitražna razsodba nista sestavni del prava EU

Sodišče s tem ni vsebinsko odločalo o tem, ali je arbitražna razsodba veljavna in ali Hrvaška z neuveljavljanjem arbitražne razsodbe krši pravo EU. 

Sodniki so ugotovili, "da kršitve prava EU, ki jih zatrjuje Slovenija, bodisi izhajajo iz tega, da naj bi Hrvaška kršila obveznost iz arbitražne razsodbe, bodisi temeljijo na premisi, da je bila meja na kopnem in na morju med tema državama članicama določena s to razsodbo."

Dodali so, da niti arbitražni sporazum niti arbitražna razsodba nista sestavni del prava Unije, Slovenija pa se ne more sklicevati, da so se Hrvati pri k arbitraži zavezali ob vstopu v EU. Sodišče je na koncu ugotovilo še, da ni pristojno, da bi preučilo vprašanje obsega in meja ozemelj Hrvaške in Slovenije ter pri tem neposredno uporabilo mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava Unije.

Na razsodbo se je slovenski zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar, ki obžaluje, da sodišče "ni zbralo poguma, podobno kot predtem ne evropska komisija, da bi odločilo o pomembnem vprašanju, ki zadeva evropsko pravno ureditev". Obenem je izrazil zadovoljstvo, da je sodišče izrecno pritrdilo Sloveniji, da arbitražna odločba velja, je zavezujoča in jo morata obe državi izpolniti.

Slovenija Hrvaški očitala kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU

Sodbo je pripravil Britanec Christopher Vajda, ki zaradi brexita opolnoči zapušča položaj. V velikem senatu petnajstih sodnikov, ki so obravnavali slovensko tožbo, sta bila tudi Slovenec Marko Ilešič in Hrvat Siniša Rodin. Predsedoval mu je predsednik sodišča, Belgijec Koen Lenaerts, ki je sodbo prebral.

Na zahtevo Hrvaške je sodišče najprej odločalo o svoji pristojnosti v primeru. Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je 11. decembra lani ocenil, da sodišče "ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi pod pravo Unije", ter izpostavil, da z vidika prava Unije sporna meja med Hrvaško in Slovenijo ni bila določena, piše STA.

Sodnik poročevalec Vajda in pravobranilec sta odločitvi pripravljala vzporedno. Poleg tega v zadevah pred velikim senatom sodišče mnenju pravobranilca sledi v približno polovici primerov, tako da je bilo o končni sodbi nemogoče sklepati. Je bilo pa iz neuradnih virov že prej slišati, da se bo sodišče izreklo za nepristojno.

Sodišče se lahko razglasi za pristojno oziroma delno pristojno in postopek nadaljuje s presojanjem vsebinskih zahtevkov ali za nepristojno, s čimer se postopek konča, še piše STA. Pritožba na odločitev sodišča ni možna.