Slovenija

Znani razultati mature: vse točke doseglo 87 dijakov

Ljubljana, 13. 07. 2026 11.37 3 min branja 10

Začetek spomladanskega roka matura -5

Od skupno 6782 kandidatov, ki so na 83 šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, je bilo uspešnih 91,65 odstotka kandidatov. Poklicno maturo je na 142 šolah od 9145 kandidatov uspešno opravilo 90,67 odstotka. Na splošni maturi je vse točke doseglo 23 kandidatov, na poklicni 64, je sporočil Državni izpitni center.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Znani rezultati mature
    02:43
    Iz 24UR: Znani rezultati mature
  • So dijaki zadovoljni z rezultati mature?
    00:57
    So dijaki zadovoljni z rezultati mature?

Zlatih maturantov, ki na maturi dosežejo najmanj 30 točk, je bilo letos 324, kar je nekaj več kot lani, ko jih je bilo 315. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je dodala, da je bilo med njimi 195 deklet in 129 fantov, prihajajo pa iz 48 gimnazij. Večina dijakov, ki je na maturi prejela vse točke, prihaja iz ljubljanskih gimnazij.

Mednarodno maturo, ki poteka na štirih gimnazijah, je opravljalo skupaj 94 dijakov iz Slovenije in 44 tujcev. Med njimi je bilo 52 zlatih maturantov, kar pomeni, da so na mednarodni maturi dosegli vsaj 40 točk od skupno možnih 45 točk.

Na splošni maturi je bilo uspešnih 91,65 odstotka kandidatov, na poklicni 90,67 odstotka.
Na splošni maturi je bilo uspešnih 91,65 odstotka kandidatov, na poklicni 90,67 odstotka.
FOTO: Aljoša Kravanja

Največ dijakov na splošni maturi je pri slovenščini prejelo oceno 3 (33,87 odstotka) in 4 (33,53 odstotka). Pri matematiki na osnovni in višji ravni je največ dijakov (33,98 odstotka) prejelo oceno 4, tudi pri angleščini je na osnovni in višji ravni največ (48,84 odstotka) dijakov prejelo oceno 4.

"Rezultati so objektivni in verodostojni, kolikor je to na pedagoškem področju sploh mogoče," je na novinarski konferenci dejala predsednica Državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc. Tudi zahtevnost letošnje mature je po njenih besedah primerljiva s preteklimi leti.

Tudi poklicno maturo je opravil visok odstotek dijakov

Kot prvi predmet poklicne mature je slovenščino opravljalo 8659 kandidatov, ki so v povprečju dosegli 70,22 odstotne točke in povprečno oceno 3,96. Italijanščino kot prvi predmet poklicne mature je opravljalo 16 kandidatov, ki so v povprečju dosegli 55,63 odstotne točke in povprečno oceno 2,38, madžarščino pa dva kandidata, ki sta v povprečju dosegla 84 odstotnih točk in povprečno oceno 6.

Kot drugi predmet poklicne mature, temeljni strokovno-teoretični predmet, so kandidati v skladu z izobraževalnim programom opravljali različne predmete. Skupaj je bilo pri drugem predmetu pozitivno ocenjenih 95,25 odstotkov kandidatov, dosegli pa so povprečno oceno 3,29.

Za tretji predmet poklicne mature je matematiko izbralo 3443 kandidatov, ki so v povprečju dosegli 71,83 odstotnih točk in povprečno oceno 3,44. Angleščino je izbralo 5125 kandidatov, ki so v povprečju dosegli 79,22 odstotnih točk in povprečno oceno 3,49. Nemščino je izbralo 69 kandidatov, ki so v povprečju dosegli 75,34 odstotnih točk in povprečno oceno 3,45. Italijanščino kot tuji in drugi jezik je izbralo 37 kandidatov, ki so v povprečju dosegli 80,14 odstotnih točk in povprečno oceno 3,65. Skupaj je bilo pri tretjem predmetu pozitivno ocenjenih 98,09 odstotka kandidatov, ki so predmet opravljali, dosegli pa so povprečno oceno 3,47.

Kandidati so imeli v okviru četrtega predmeta poklicne mature različne oblike praktičnega dela. Skupaj je bilo pri četrtem predmetu poklicne mature pozitivno ocenjenih 99,60 odstotka kandidatov, dosegli so povprečno oceno 4,32.

Dijaki si lahko rezultate splošne mature s pomočjo šifre že od 7. ure ogledajo tudi na spletu. E-vpogledi v izpitno dokumentacijo in oddaja e-ugovora na oceno oz. na način izračuna izpitne ocene bodo trajali tri delovne dni, in sicer do srede. Kandidati se k jesenskemu izpitnemu roku splošne mature prijavijo na šoli, najbolje takoj, najkasneje pa v torek.

Maturitetna spričevala in obvestila o uspehu na poklicni maturi pa so kandidati že prejeli na šolah v sredo, 8. julija.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
KOMENTARJI10

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Anion6anion
13. 07. 2026 16.56
Matura ni več to kar je bila nekoč. Zdaj se 4 leta pripravljajo samo na maturo. Celoten 4 letnik ne pridobivajo novih znanj ampak je vse le priprava na maturo. Včasih se nihče ni pripravljal na maturo. Na koncu 4 letnika je pač bila in pokazal se je realno rezultat koliko se je kdo naučil.
rogla
13. 07. 2026 13.55
Matura že zdavnaj ni več to, kar je bila pred desetletji. Danes se na gimnazije vpisujejo bodoči dijaki z zadostno ocenami iz posameznih predmetov. To je primerno za šole z dvoletnim programom, ki jim pa omogoča napredovanja po vertikalni lestvici. Zgrešena je "glavarina"! Še nikoli ni bilo toliko magistrov in doktorjev. Nikjer ni dokazano, da se je IQ Slovencev tako drastično dvignil. Zgrešen izobraževalni sistem, ki "proizvaja" kvazi strokovnjake. V gimnazije je za vpis nujno uvesti sprejemne izpite iz materinega jezika, matematike in tujega jezika. To je pot, da bodo gimnazijci ob koncu šolanja pripravljeni na študij, seveda če so gimnazijsko izobraževanje vzeli dovolj resno. Gimnazijski učitelji pa pri tem ne smejo popuščati pri standardih znanja, avtonomiji ali celo pritiskom ravnatelja za prikaz "uspehov".
Iqos
13. 07. 2026 14.38
Zanimivo je pa to,da veliko tistih,ki so bili petkarji na koncu gimnazije sploh ne naredijo. Ni več vpliva staršev na profesorje,kot so v OŠ ,kjer cele familije hodijo na govorilne in izsiljujejo ocene,pa vplivni občinski veljaki in podjetniki tudi vplivajo na ocene njihovih sončkov. Tako da ...
Mclaren
13. 07. 2026 13.08
A tule sami desnuharji komentirajo???
skuripanda burns
13. 07. 2026 13.40
Realisti. Tisti, ki nam je mar za državo, v kateri živimo. Tisti, ki razumemo, da nam mora biti vrednota in cilj biti samozadostni, kar se tiče kadrov. Tisti, ki razumemo, da je uvoz delovne sile iz tretjega sveta prvič škodljiv za naše okolje, saj uvažamo ljudi, katerih kultura je nekompatibilna z našo, in drugič škodljiva za države, iz katerih prihajajo ti imigranti, saj izčrpavamo te države ljudi, ki so v najbolj produktivnih letih, ko bi morali pomagati svoje lastne države reševati iz stiske s svojim delom. In nenazadnje je uvoz delovne sile zato, ker je naša mladina "preveč izobražena, da bi delala taumazana dela", zelo rasistično.
skuripanda burns
13. 07. 2026 12.58
Število mest na fakultetah je potrebno zmanjšati. Od generacije, ki se danes vpisuje na fakultete, ki obsega nekje 20-22.000 otrok, se jih na fakultete vpiše okrog 15.000, kar enostavno ni vzdržen sistem. Zato pa moramo uvažati vedno več (slabih) delavcev iz držav tretjega sveta, ker dobesedno vzgajamo generacijo za generacijo otrok, ki smatrajo, da so preveč izobraženi, da bi delali nižje plačana dela. Realno Slovenija ne rabi več kot 5000 do 7000 mest na fakultetah (prvi letnik), maksimalno, pa še to večino na naravoslovnih fakultetah, družboslovne lahko pa zapremo za par let.
skuripanda burns
13. 07. 2026 13.02
Pozor, letno po podatkih študij (višje ali visokošolski) letno zaključi nekje 19.000 mladih! Od generacij, ki so bile nekje 22.000! Komu se to zdi normalno?
Vakalunga
13. 07. 2026 13.06
V študijskem letu 2025/2026 je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija vstopilo 15.010 študentov novincev, medtem ko je bilo za prihajajoče študijsko leto 2026/2027 v prvem prijavnem roku oddanih 16.570 prijav za vpis v 1. letnik V drugem prijavnem roku ministrstvo in univerze običajno pričakujejo med 2.500 in 3.500 prijavami, glede na trende iz preteklih let. To je čisti IDIOTZEM SLO šolstva z Štrukljem na čelu to je preprosto nemogoče ampak je.. vprašati se je potrebno kaj je s tem šolstvom..predvsem pa kaj je z tisočimi zaposlenimi na Faksih in 10 Univerzami ko sta dve več kot dovolj.
Vakalunga
13. 07. 2026 12.30
Današnji rezultati in uspehi so posledica politike, političnih pritiskov, pritiskov staršev, predvsem pa nižanja standardov, kjer znajo za polovico in več manj, učitelji so prisiljeni višat ocene, učencem podarjati odlične uspehe samo tako se lahko danes normalno preživi. Rezultat te uničujoče politike in šolske kulture so prazne denarnice staršev, razvajena mularija, večni študenti, ki so bolj zdraharji, le ti se ukvarjajo z vsem samo ne s študijem in generacija večnih na sociali. Danes se vpisuje na FAKUTETE VEČ KOT 22 TIISOČ ŠTUDENTOV v prvi letnik ČEPRAV JE BILA CELA RODNA GENERACIJA MANJŠA ZA 2 TISOČ TO JE možno samo v državi NORCEV kot je Slovenija..Po Gavsovi krivulji več kot 4000 študentov take rodne generacije ne more biti...Le kje jih naberejo na pokopališču in v domu ostarelih....
miabi
13. 07. 2026 12.52
Res je starši pritiskajo na šole. Moja sestrična je šla fo psihiatra - znanca, da je dobila njena hči potrdilo za naknadni rok. Pri njih tudi denar ni problem.
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1907