V finalni izbor za kresnika so se uvrstili naslednji romani: Čaj s kraljico Evalda Flisarja (Mladinska knjiga), Visoki tujec Željka Kozinca (Mladinska knjiga), Leta milosti Sebastijana Preglja (Goga), Nokturno za Primorsko Alojza Rebule (Mohorjeva založba Celje, Mladika) in Aritmija Janija Virka (Mladinska knjiga).
Roman Evalda Flisarja Čaj s kraljico je "nenavadno nostalgična zgodba o uspehu, ki je hkrati kriminalka in razkošen ljubezenski roman o neuspeli ljubezni", je zapisala žirija.
Nominacijo Visokega tujca Željka Kozinca so obrazložili z besedami, da je "mojstrska, vrtoglavo napeta žanrska pripoved o temnih in spletkarskih plateh slovenske denacionalizacije, kot jih uzre oko tujca".
Leta milosti Sebastijana Preglja so "pikantno razkrivanje skrivnosti alikakšna je lahko danes moč angelov, moč sanj in moč usode". Avtor sodi v mlajšo generacijo slovenskih pisateljev.
Nokturno za Primorsko Tržačana Alojza Rebule si je nominacijo prislužil kot "pretresljivo izrisana freska o apokaliptičnem času primorske zgodovine in o iskanju večnosti in avtentičnosti, vere in slovenstva".
Aritmijo Janija Virka pa je po mnenju žirije "groteskna tranzicijska zgodba o novodobnem poslovnežu, ki ga obsede in prevrne premišljanje o smislu".
Žirijo nagrade za najboljši roman leta sestavljajo dr. Matevž Kos, predsednik, Vanesa Matajc (revija Literatura), Lucija Stepančič (Sodobnost), Jaroslav Skrušny (Nova revija) in Matej Bogataj (v imenu Dela).
