'Težave se niso pojavile čez noč in jih tudi rešili ne bomo čez noč'

Po prvih burnih odzivih na napoved obsežne reforme slovenskega šolstva, ki jih je sprožila predvsem napoved prehoda na "sodobno osemletno osnovno šolo", je minister Borut Rončević ravnateljem vrtcev, osnovnih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami poslal okrožnico, v kateri predstavlja izhodišča napovedanih sprememb. Šolnikom je sporočil, da niso problem, temveč ključni partnerji pri reformi.

O tem, ali je osemletka dobra ali slaba rešitev, je v tem trenutku prezgodaj govoriti, saj gre za izjemno obsežno sistemsko spremembo, ocenjuje predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič. "Najprej moramo jasno opredeliti, katere težave želimo rešiti in kaj želimo z njo doseči. Nato potrebujemo temeljito strokovno razpravo ter analizo prednosti, slabosti in posledic takšne spremembe, hkrati pa ugotoviti, ali lahko iste cilje dosežemo z vsebinsko reformo obstoječe devetletne šole. Rezultati PISA 2025 so posledica nalaganja vseh težav, na katere smo šolniki opozarjali vrsto let, ter jasno kažejo, da slovensko šolstvo potrebuje spremembe. Tako kot se težave niso pojavile čez noč, jih tudi rešili ne bomo čez noč," je prepričan.

Na vprašanje, kateri bo največji organizacijski izziv za osnovne šole, Božič pravi, da težko ocenjujejo, saj konkretnega modela še ne poznajo. "Takšna sprememba bi posegla v celotno organizacijo osnovne šole – od predmetnikov in učnih načrtov do kadrov, oddelkov, prostorov, prehrane, prevozov in organizacije pouka. Enake težave bi se pojavile v vrtcih. Poseben izziv bi bilo tudi prehodno obdobje, ko bi morali zagotoviti, da nobena generacija učencev ne bi bila v slabšem položaju."

Ne strinja se s tem, da je devetletka sama po sebi razlog za slabše rezultate. "Težave, ki jih danes opažamo, so precej bolj kompleksne in so se nabirale skozi leta. Zagotovo bo otrok znal več, če bo hodil v šolo in imel učitelje devet let, kot če hodi v šolo osem let. Težave so nastale drugje, zato bi bilo preveč poenostavljeno, če bi slabše rezultate pripisali zgolj devetletki." Rezultati so po njegovem mnenju dovolj resen razlog, da se zavemo nujnosti temeljnih sprememb. Niso pa sami po sebi dokaz, da je rešitev prav prehod na osemletko. "Vedeti moramo, zakaj rezultati padajo, šele potem bomo lahko presodili, s katerimi spremembami bomo dejansko rešili težave. Če želimo izboljšati znanje otrok, morajo biti ukrepi usmerjeni v vzroke in ne zgolj v spremembo organizacijske strukture sistema."

Prepričan je, da smo kot družba začeli več pozornosti namenjati ocenam in ne znanju. Hkrati pa smo v prepričanju, kaj bi bilo dobro za otrokov optimalni razvoj, začeli dodajati predmete, ki jih včasih nismo poznali, in ocenjevanje pri predmetih, kjer se je včasih ocenjevalo z MU, U in ZU. "Poglejte svoje osnovnošolsko spričevalo in videli boste, koliko ocen ste imeli vpisanih v osmem razredu, potem poglejte spričevalo, ki ga učenci v osmem razredu dobijo danes. Ocen je veliko več. Hkrati pa ne boste našli ocenjevanja vedenja, ki je bilo zapisano v našem spričevalu."

Ideja otroku prijazne šole, ki jim je odvzela dolžnosti, hkrati pa močno izpostavila njihove pravice, je po njegovem mnenju pustila ogromno škode. "Prav tako prepričanje, da se lahko vsak vtika v strokovno delo učiteljev tako na izobraževalnem kot vzgojnem področju. Zahteve po višjih ocenah, grožnje z odvetniki, inšpekcije, zavračanje prevzemanja odgovornosti za vzgojne prestopke so počasi, a zanesljivo učitelje prisilile v nižanje standardov znanja. In na vse te težave se je usedel še izjemno škodljiv vpliv digitalnih naprav. Znanje ni več vrednota. Postali smo družba ugodja in pravic namesto družba odgovornosti in dolžnosti," je kritičen.

Katere spremembe pa bi bile nujne, da bi – če bi ostali pri devetletki – izboljšali znanje učencev? Najprej bi morali okrepiti temeljna znanja, predvsem bralno pismenost, saj je ta osnova za uspešno učenje praktično pri vseh predmetih, pravi Božič. "Učiteljem dajmo čas, da z učenci utrdijo znanja, ne da neprestano skrbijo, ali bodo uspeli obdelati celoten učni načrt. Pri tem se moramo zavedati, da učitelj med uro veliko več časa kot nekoč porabi za vzgojno delovanje v razredu." Pomembno je tudi, da učencem ponovno postavimo jasna pričakovanja glede znanja in njihove odgovornosti za učenje. "Ocene morajo postati odraz znanja in ne želja. Z nagrajevanjem razvijajmo otrokov trud, delo, vestnost, odgovornost in sankcionirajmo manjko tega. Hkrati moramo učiteljem vrniti strokovno avtonomijo in jim omogočiti, da se bodo lahko več ukvarjali s poučevanjem in manj z administrativnimi ter drugimi nalogami. Staršem pa vrnimo pravico in dolžnost vzgoje otrok, saj jih šola pri tem ne more nadomestiti, lahko pa je njihov najboljši pomočnik."

Kako pa bi prehod vplival na kadrovsko sliko osnovnih šol? Dokler ne poznamo konkretnega koncepta prehoda na osemletko, je to praktično nemogoče oceniti, pravi naš sogovornik. "Takšna sprememba bi vplivala tako na osnovne šole kot na vrtce. Če bi se del sedanjega programa osnovne šole prenesel v obvezno predšolsko izobraževanje, bi se predvsem spremenile potrebe po posameznih profilih vzgojno-izobraževalnih delavcev. Vendar bi jih še vedno potrebovali enako število, saj je vseeno, ali hodi otrok obvezno v vrtec ali v šolo. Zanj potrebujemo učitelja. Zato kadrovske stiske s tem ne bomo rešili," je prepričan.

Časovnica, po kateri naj bi nova ureditev začela veljati že v šolskem letu 2028/29, se mu glede na obseg spremembe zdi težko dosegljiva. "Govorimo o spremembi, ki bi zahtevala zakonodajne spremembe, nove oziroma prilagojene učne načrte in predmetnike, kadrovske prilagoditve, reševanje prostorskih težav, iskanje novih organizacijskih modelov in tako naprej. Če želimo takšno reformo izvesti kakovostno, mora biti pred njo dovolj časa za široko strokovno razpravo, pripravo in sprejetje zakonodajnih sprememb, pripravo učnih načrtov in predvsem pa potrebujemo čas, da se nanjo lahko pripravijo šole, vrtci, učitelji, starši in otroci. Pri reformi šolskega sistema mora biti kakovost izvedbe pomembnejša od hitrosti. Zato vidim veliko hitrejšo in učinkovitejšo možnost izvedbe reforme v okviru obstoječe devetletne šole."

V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije si želijo in pričakujejo, da bodo vključeni v nadaljnjo strokovno razpravo. "Ravnatelji smo namreč tisti, ki bomo morali spremembe v osem- ali devetletni šoli skupaj z učitelji in drugimi zaposlenimi tudi izvajati v praksi. Zato lahko s svojimi izkušnjami ključno pripomoremo k iskanju najboljših vsebinskih, organizacijskih, kadrovskih in izvedbenih rešitev."

Zagotovo pa, še doda Božič, potrebujemo široko strokovno razpravo, v kateri bomo najprej določili, kaj želimo v slovenskem osnovnem šolstvu izboljšati, nato pa poiskali rešitve, ki bodo imele čim širšo strokovno podporo. "Pri šolstvu namreč ne spreminjamo samo sistema, ampak spreminjamo okolje, v katerem se bodo razvijale in rastle prihodnje generacije otrok."