Znanstveniki svarijo: otroke čaka črna prihodnost

Po oceni več kot 40 strokovnjakov niti ena država na svetu ne stori dovolj, da bi zaščitila prihodnjo generacijo pred vplivi izpustov ogljikovega dioksida, uničenjem narave ter visokokalorično in predelano hrano.

Poročilo, ki je bilo objavljeno v znanstveni reviji The Lancet Medical Journal, je rangiralo 180 držav glede na možnost, ki jo nudijo otrokom, da se razvijajo, osredotočili so se na zdravje in preostale dejavnike ’blagostanja in dobrobiti’, kot so možnost izobrazbe, prehrana in stopnja smrtnost otrok. Države so nato razvrstili še glede na to, kakšni so izpusti ogljikovega dioksida v državi.

40 strokovnjakov za zdravstveno varstvo otrok opozarja, da je napredek, narejen v zadnjih dveh desetletjih, ogrožen, če vlade po vsem svetu ne bodo izvedle korenitih sprememb. "Vsak otrok po vsem svetu se zdaj spopada z eksistenčnimi grožnjami podnebnih sprememb in komercialnih pritiskov. Države morajo spremeniti svoj pristop do zdravja otrok in mladostnikov, da zaščitijo svet, ki ga bodo v prihodnosti podedovali,’’ je dejala nekdanja novozelandska premierka Helen Clark.

'Niti ena država ne ščiti zdravja otrok danes in za prihodnost'

Prekomerni izpusti namreč ogrožajo prihodnost vseh otrok in predstavljajo dodatno grožnjo za njihovo zdravje. Prekomerni izpusti so eden ključnih vzrokov podnebnih sprememb, te pa vplivajo med drugim na vročinske valove in širjenje tropskih bolezni.

"Osrednje sporočilo je, da niti ena država ne ščiti zdravja otrok danes ali za prihodnost," je opozoril profesor s področja mednarodnega zdravja otrok Anthony Costello.

Pojasnil je, da onesnažen zrak resno škoduje otroškim pljučem in da ni veliko časa za izboljšanje razmer. "Imamo rešitve, nimamo pa političnega vodstva, ki bi to uresničilo," je dodal.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi dvig temperature ozračja do leta 2100 za štiri stopinje Celzija imel glede na zdajšnje projekcije grozljive zdravstvene posledice za prihodnje generacije: dvig morske gladine, vročinski valovi, slaba prehranjenost in porast nalezljivih bolezni, kot je malarija. ’"Več kot dva milijona ljudi živita v državah, kjer je razvoj ogrožen zaradi humanitarnih kriz, konfliktov, naravnih katastrof, težav povezanih s podnebnimi spremembami," opozarjajo strokovnjaki.

Medtem ko so najmanj razvite države sveta med tistimi, ki imajo najmanj izpustov CO2, so kljub temu na lestvici tistih, ki jih bodo negativni vplivi podnebnih sprememb najbolj prizadeli.

Kakovosten razvoj otroka – Slovenija na 25. mestu

Poročilo, ki so ga objavili v znanstveni reviji The Lancet Medical Journal, je razvrstilo 180 držav glede na to, kako zagotavljajo kakovosten razvoj otroka, izobraževanje in enake možnosti. Po teh kriterijih so se najslabše uvrstile manj razvite države, kot sta Srednjeafriška republika in Čad, bolje pa bogatejše države, kot sta Norveška in Nizozemska. Slovenija se je uvrstila na 25. mesto.

Če se upošteva vpliv onesnaženja zraka glede na ogljični odtis na prebivalca, se lestvica precej obrne. Bolj razvite države dosegajo namreč slabše rezultate. Slovenija se na primer na tej lestvici uvršča na 145. mesto. Večina držav po oceni strokovnjakov ne bo dosegla ciljev o izpustih do leta 2030, med evropskimi državami bi cilje dosegli le Albanija in Moldavija.

Glede na oba indeksa nobena država na svetu ne dosega ciljev, ki bi otroku omogočili zdravo življenje in prihodnost.

"Svetovni odločevalci puščajo na cedilu današnje otroke in mladino," je opozoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Prežeči oglasi, ki škodujejo zdravju otrok

Poročilo je osvetlilo tudi grožnjo otrokom, ki jo za njihovo zdravje predstavlja škodljivo oglaševanje. Kot svarijo strokovnjaki, smo v dobi ’prežečih oglasov’. Otrok je v povprečju na leto izpostavljen 30.000 televizijskim oglasom, med katerimi so tudi takšni za alkohol, hitro hrano in sladke pijače. Poročilo za leto 2019 je pokazalo, da sta bili 2,3 milijarde otrok in odraslih pretežki. Okoli 250 milijonom otrok, mlajših od pet let, grozi podhranjenost in druge oblike revščine. Obenem se je število predebelih otrok od leta 1975 povečalo za 11-krat in zdaj znaša 124 milijonov.

Avtorji poročila so še pozvali vlade, naj zmanjšajo ogljični odtis v skladu s pariškim sporazumom.