Z avgustom se bo na območju Griča in Šujice v bližini Lesnine Brdo začela sečnja in spravilo lesa v državnem gozdu. Dela, ki potekajo pod okriljem države oziroma družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., bodo predvidoma trajala en mesec, so sporočili iz Družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). Na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka se bo na območju Griča odstranilo 30 dreves iglavcev in 45 dreves listavcev, skupaj 122 m3 izbranega in označenega drevja. Na območju Šujice je Zavod za gozdove Slovenije za posek označil 66 dreves iglavcev in 81 dreves listavcev, skupaj 308 m3 drevja. Takoj po zaključku sečnje bo izvajalec iz gozda odstranil še sečne ostanke.

'V sestojih prevladuje debelo in starejše drevje'
Kot pojasnjujejo, je sečnja na območju Griča in Šujice pomladitvena, saj v sestojih, kot pravijo, prevladuje debelo in starejše drevje: "Mlado drevje oziroma pomladek je pri tleh že prisotno, s sečnjo pa mu bomo zagotovili ustrezen prostor in svetlobo za rast in razvoj. Kopičenje odmrlega, bolnega in mehansko šibkega drevja na drugi strani povečuje nevarnost za obiskovalce, posebej ob naravnih ujmah."
Izvajanje sečnje bodo prilagajali vremenskih razmeram. Izvajalec del bo Jure Šircelj s.p. Predvidoma bo delal z dvema klasičnima traktorskima ekipama, zaradi visokih temperatur pa bodo delavci delali od 6.00 do največ 14.00. Zaprtje območja, na katerem bodo potekala dela, ni predvideno. Sprehajalce prosijo, da se zaradi svoje varnosti izogibajo delovišču in upoštevajo navodila izvajalca del in SiDG.
Mestna občina pa bo odstranila 11 mestnih dreves
V sredo, 31. julija 2024, pa je mestna občina Ljubljana pričela odstranjevati suha, poškodovana, oslabljena drevesa v parku Tivoli in Bloudkovem parku. Odstranili bodo 11 dreves različnih vrst, so sporočili iz MOL. Kot poudarjajo, so za posege teh 11 dreves pridobili mnenji Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Drevoredna drevesa bodo nadomestili z novimi, glede ostalih pa bodo ravnali v skladu z mnenjem omenjenih zavodov.

Civilna družba nasprotovala sečnji dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Mestna občina je že razburjala z množično sečnjo na območju Rožnika. Čeprav drevesa ne govorijo človeškega jezika, nas vseeno nagovarjajo, ljudje cenimo njihovo pomoč pri našem obstoju. Še posebej pa nas boli, ko podležejo drevesa, ob katerih so rasle generacije. Sečnja na Rožniku je tako razburila splošno, pa tudi strokovno javnost.
Predstavniki gibanja Mladih za podnebno pravičnost, Protestivala in posamezni občani so nasprotovali odločitvi pristojnega inšpektorata, ki je v drugem poskusu pritrdil Mestni občini Ljubljana, da s sečnjo na Rožniku ni nič narobe. Civilna družba je medtem opozarjala na več kršitev zakonodaje.
Sečnjo dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je stekla decembra 2022 in ji že vse od samega začetka nasprotujejo nekateri predstavniki civilne družbe, je z odločbo dovolil Zavod za gozdove Slovenije. Inšpektorica za naravo in vode je nato ugotovila, da bi morala ljubljanska mestna občina pred posekom pridobiti tudi zeleno luč Zavoda RS za varstvo narave, zato je sečnjo do pridobitve mnenja in naravovarstvenih pogojev zavoda poleti ustavila. Ker se je ljubljanska mestna občina na postopek pritožila, je sledilo ponovno odločanje, v katerem pa je pristojni organ pritrdil občini.

Izidor Ostan Ožbolt iz Mladih za podnebno pravičnost je poudarjal, da gre po njihovem mnenju za kršitve zakona o ohranjanju narave, uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in tudi kršitve ustave. Zaradi obsežne sečnje na Rožniku v zadnjem letu je po njegovih besedah mogoče zaznati občutno poškodovanje habitatov in poslabšanje stanja vrst. "V preteklosti smo imeli gozd, ki je bil kakovosten in biodiverzitetno bogat, zdaj pa imamo invazivne vrste dreves," je orisal posledice. Če bi bil poseg manj obsežen in bi bila drevesa za sečnjo izbrana bolj previdno in posamično, se gozdni sestoj ne bi odprl invazivnim rastlinam v takšni meri, je ocenil.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.